Na predsedniških volitvah v Alžiriji je ponovno zmagal Abdelmadžid Tebun, ki je po podatkih državne volilne komisije prejel slabih 95 odstotkov glasov. Tebun, ki se je pomeril z zmernim islamistom Abdelalijem Hasanijem in socialistom Jusefom Aušišem si je tako priboril že drugi petletni mandat. Volilna komisija je sporočila, da je bila povprečna volilna udeležba 48-odstotna, uradne volilne udeležbe pa še ni sporočila. V upanju, da bi se na volišča podalo več volilnih upravičencev, je komisija glasovanje podaljšala za eno uro. Vsi trije kandidati so sicer opozorili na nepravilnosti volilne komisije, ki je po njihovem mnenju sporočila nasprotujoče si rezultate glede udeležbe. Poražena kandidata sicer vztrajata, da so bili uradniki na voliščih pod pritiskom, da napihnejo rezultate, v Hasanijevem taboru trdijo še to, da uradniki zapisnikov o razvrščanju glasov niso posredovali predstavnikom kandidatov.

Iz Alžirije se selimo k njeni nekdanji kolonizatorki Franciji. Po vsej državi je potekalo več kot 100 protestnih shodov zaradi imenovanja Michela Barnierja za novega premierja. Protestniki so se zbrali na ulicah Marseilla, Lyona, Strasbourga, Nantesa in drugih mest, največji shod pa je potekal v Parizu. Po podatkih policije je protestiralo okrog 26 tisoč ljudi, toda po mnenju stranke Nepokorna Francija, ki jo vodi Jean-Luc Melenchon, je bilo to število še večje. K protestom so poleg Nepokorne Francije pozvali tudi predstavniki drugih strank iz koalicije Nove ljudske fronte, ki je slavila na julijskih parlamentarnih volitvah, in mnogi sindikati. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Barnierja, ki prihaja iz vrst desne stranke Republikancev, za predsednika vlade imenoval pretekli četrtek, potem ko je zavrnil kandidatko Nove ljudske fronte, Lucie Castets, ki sicer ni članica nobene stranke levičarske koalicije. Barnier se je v petek sestal s predstavniki strank in začel proces oblikovanja nove vlade. Zaenkrat še ni jasno, s katerimi strankami želi novi mandatar sestaviti vlado. Zavezništvo levih strank, ki je zmagalo na volitvah, je do njegovega imenovanja kritično, podpore prav tako zaenkrat ni napovedal skrajno desni Nacionalni zbor pod neuradnim vodstvom Marine Le Pen. Le Pen je sicer zanikala izjave medijev, ki so poročali, da je pretekli četrtek v telefonskem pogovoru z Macronom razpravljala o Barnierjevem  imenovanju, prav tako je zanikala, da bo stranka sodelovala v novi vladi.

Italijanski transportni delavci so začeli stavkati. Delavci v javnem prevozu so začeli z osemurno stavko, zaradi česar je ohromljen promet avtobusov, tramvajev in podzemne železnice. Val stavk se je prvotno začel s sobotno prekinitvijo dela pilotov in stevardes pri letalskih ponudnikih Ita Airways  in Wizz Air. V nedeljo so se jim pridružili še železniški delavci in s prekinitvijo dela, ki se je zaključila danes ob drugi uri zjutraj, ohromili delovanje regionalnih in hitrih vlakov. Stavke so sklicale najmočnejše italijanske sindikalne centrale, ki zahtevajo obnovitev panožnih kolektivnih pogodb. Zaposleni v javnem prometu ob tem opozarjajo tudi na prenizke plače in slabe varnostne pogoje za zaposlene. 

V pakistanski prestolnici Islamabad se je zbralo več tisoč podpornikov nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Kana. Protestniki so pozvali k izpustitvi Kana iz zapora, v katerem je nekdanji predsednik več kot leto dni. Njegovi podporniki trdijo, da so obtožbe o Kanovih kaznivih dejanjih politično motivirane. Gre za enega največjih shodov Kanove stranke Pakistansko gibanje za pravico v letošnjem letu. Kan ima sicer pestro zgodovino pravnih postopkov. Policija ga je v preteklosti aretirala zaradi domnevne korupcije, kar je sprožilo množične proteste njegovih podpornikov. Višje sodišče v prestolnici je Kana nato avgusta spoznalo za krivega prodajanja prejetih diplomatskih daril v lasti države in ga obsodilo na tri leta zapora, a ga je nato prizivno sodišče oprostilo. V začetku leta ga je posebno sodišče obsodilo na deset let zapora zaradi izdajanja državnih skrivnosti, vendar je višje sodišče v Islamabadu tožbo razveljavilo. Kljub temu je Kan ostal za zapahi, saj sta bila z ženo obtožena nezakonite poroke zaradi nespoštovanja islamskega zakona ob sklenitvi zakonskega razmerja. Tudi v tem primeru ga je sodišče v Islamabadu, tako kot njegovo ženo, oprostilo. 

Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa je zaradi bombardiranja izraelske okupatorske vojske prišlo do izpadov mobilnega signala in internetne povezave v osrednji in južni Gazi. Izraelska vojska je medtem odredila evakuacijo severnega dela mesta Gaza. Izraelska vojska medtem bombardira tudi Sirijo. V noči na ponedeljek so okupatorske sile izvedle zračne napade na več krajev na zahodu Sirije, pri čemer so po zadnjih podatkih ubile najmanj 16 oseb, ranile pa so jih vsaj 26. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji so bile tarče zlasti znanstvenoraziskovalni centri v mestu Masjaf, kjer delujejo tudi strokovnjaki za razvoj orožja. 

Kosovske oblasti so ponovno odprle mejna prehoda Brnjak in Merdare s Srbijo. Predtem so ju začasno zaprle, potem ko so protestniki na srbski strani blokirali ceste in s tem preprečevali čezmejni promet. Kosovska policija sicer že slaba dva tedna vztraja pred poslopjem več srbskih uradov na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo. Konec meseca avgusta je namreč izvedla več racij v občinskih prostorih v Leposaviću, Mitrovici, Zvečanu in Zubinem potoku in urade zaprla. V začetku avgusta je policija zaprla tudi vseh devet poslovalnic Pošte Srbije. Srbski protestniki vztrajajo, da bodo z blokadami cest nadaljevali, dokler se kosovska policija ne bo umaknila s severa Kosova in srbskim institucijam dovolila ponovno odprtje. 

Vlada je soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za kandidatko Slovenije za evropsko komisarko. Kos se je v tekmo za mesto evropske komisarke iz Slovenije vključila po odpovedi kandidature Tomaža Vesela. Ta je od kandidature odstopil v petek, kot razlog pa je navedel razhajanja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Slovenija sicer z vztrajanjem pri Veselu kot kandidatu za komisarsko mesto ni upoštevala napotkov von der Leyen, ki je želela, da vsaka država predlaga kandidata in kandidatko. Potrditev Kos po odstopu Vesela je po seji vlade komentiral podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon. 

Arčon

Nekdaj vidni članici Gibanja Svoboda in podpredsednici stranke Marti Kos je Golob mesto komisarke ponudil že spomladi, a bi morala takrat prevzeti tudi funkcijo nosilke liste Svobode na evropskih volitvah. Njegovo ponudbo je Kos takrat zavrnila. Do razhoda med največjo vladno stranko in Kos je sicer prišlo v času pred kampanjo za predsedniške volitve. Marta Kos je takrat napovedala svojo kandidaturo kot kandidatka Gibanja Svoboda, a se je še pred začetkom predsedniške tekme umaknila. Dva tedna kasneje je nato odstopila z mesta podpredsednice stranke, stranko pa je uradno zapustila, ko je vladno ekipo zapustila takratna notranja ministrica Tatjana Bobnar. Ugibanja o novi kandidatki ali kandidatu za komisarsko mesto so se pojavila takoj po Veselovem umiku, v javnosti pa se je poleg Marte Kos omenjalo tudi ime glavne slovenske pobudnice normalizacije genocida v Gazi oziroma zunanje ministrice Tanje Fajon. Ta sicer po informacijah portala N1 ni želela kandidirati.