V ekvadorski prestolnici Quito so med predsedniško kampanjo ubili kandidata Fernanda Villavicencia. Odhajajoči predsednik Guillermo Lasso je po celotni državi razglasil 60-dnevne izredne razmere in uboj označil za politični zločin z značajem terorizma. Villavicencio je kandidiral s protikorupcijskimi slogani, v ekvadorski politiki pa se je uveljavil kot kritik nekdanjega predsednika Rafaela Corree. Ubili so ga po govoru v prestolnici, ko so ga varnostniki pospremili v avtomobil. V streljanju s policijo je umrl tudi osumljenec za umor. Predčasne predsedniške volitve bodo v Ekvadorju 20. avgusta, ker je kongres maja skušal ustavno obtožiti Lassa, a je ta pred tem kongres razpustil. To je storil po ustavnem mehanizmu, ki mu nalaga razpis volitev. Poleg umorjenega Villavicencia je na volitvah še sedem kandidatov, Lasso pa se ni odločil za kandidaturo. Hkrati z volitvami bo potekal tudi referendum o izkoriščanju nafte v nacionalnem parku Yasuni. 

Ameriški predsednik Joe Biden je z izvršnim ukazom omejil ameriške investicije na Kitajskem. Z ukazom, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, je finančno ministrstvo pooblastil za uvajanje prepovedi in omejitev ameriških investicij v treh sektorjih. Podjetja in skladi bodo morali finančno ministrstvo obvestiti, če bodo hoteli investirati v polprevodnike in mikroelektroniko, kvantno informacijsko tehnologijo ali v sisteme umetne inteligence. Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da predvidevajo izjeme za javne finančne instrumente in za transakcije med ameriškimi podjetji in njihovimi podružnicami na Kitajskem. V pismu kongresu je Biden zatrdil, da je ukrep sprejel za spopadanje z grožnjo napredka držav, kot je Kitajska, na področju občutljive tehnologije, kritične za vojaške, obveščevalne, nadzorne in kibernetske zmogljivosti. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so Bidnovo potezo označili za gospodarsko izsiljevanje. Na trgovinskem ministrstvu so Američanom vrnili z njihovo lastno mantro in jih pozvali, naj spoštujejo tržno gospodarstvo in načela pravične konkurence. Združene države so doslej omejevale trgovino s Kitajsko, omejevanje investicij na Kitajskem pa pomeni zaostritev trgovinske vojne. Kitajska vlada povračilnih ukrepov še ni sprejela.

Kitajska je medtem razširila seznam držav, v katere gredo turisti lahko na skupinske izlete. Koronske prepovedi skupinskih potovanj ne veljajo več za Združene države, Japonsko, Južno Korejo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. 

Pakistanski predsednik Arif Alvi je na željo premierja Šehbaza Šarifa razpustil parlament. S tem pa se volitve ne bodo zgodile prej, kot bi se po redni poti, ampak kasneje. Po redni proceduri bi se moral namreč parlament razpustiti že to soboto, nakar bi začel teči 60-dnevni rok za izvedbo volitev. Ker je bil parlament razpuščen predčasno, je ta rok mesec dni daljši. V vmesnem času vlado vodi tehnična vlada, na vrh katere bo imenovan nov premier, ki za zdaj še ni znan. Zelo verjetno pa volitve ne bodo razpisane tudi v tem daljšem roku. Vlada je namreč pred dvema dnevoma razpisala nov cenzus, na podlagi katerega bodo spremenjene tudi meje volilnih okrajev. Volilna komisija je že sporočila, da bo za to potrebovala štiri do šest mesecev. Na volitvah ne bo mogel sodelovati nekdanji premier Imran Khan, ki ga je po glasovanju o nezaupnici aprila lani zamenjal Šarif. Volilna komisija mu je ta teden za pet let prepovedala sodelovanje na volitvah, potem ko ga je prejšnji teden sodišče v Islamabadu obsodilo na tri leta ječe zaradi korupcije. Padec Khana s premierskega stolčka bo ena glavnih točk predvolilne kampanje, saj njegovi podporniki še vedno organizirajo proteste proti njegovi aretaciji in obsodbi. Ameriški portal The Intercept je medtem razkril vsebino diplomatske depeše, ki jim jo je predal pakistanski žvižgač. Depešo je napisal pakistanski veleposlanik v Washingtonu Asad Madžid Khan po srečanju s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva. Na sestanku, ki je potekal, ko se je Khanu že pošteno majal stolček in je parlament pripravljal glasovanje o nezaupnici, so ameriški diplomati izrazili nezadovoljstvo nad Khanovo zunanjo politiko. Khan namreč ni želel obsoditi ruskega napada na Ukrajino, kar so ameriški diplomati označili za vse večji problem med državama, ki pa ga razumejo kot Khanovo osebno odločitev. Kot so Američani še povedali pakistanskemu veleposlaniku, bi se odnosi precej izboljšali, če bi Khana parlament odstavil. 

Hunta v Nigru je imenovala 21-člansko vlado, ki ji predseduje Ali Mahaman Lamine Zeine. Ekonomist, ki se je šolal tudi v Franciji, je hkrati minister za gospodarstvo in finance. Vlada je sestavljena iz politikov in vojakov. Ministrstva z varnostnimi pooblastili, kot sta notranje in obrambno, vodita člana vladajoče hunte, vojaška poveljnika. Pučisti v Nigru, ki so se v sentimentu proti nekdanji kolonialni oblastnici Franciji pridružili huntama v Maliju in Burkina Fasu, so Francoze obtožili izpuščanja teroristov iz pripora. Po trditvah hunte so izpuščeni pripadniki islamističnih milic načrtovali napad na državno vojsko na tromeji med Nigrom, Burkina Fasom in Malijem. Nigrska hunta je Francijo obtožila še kršenja prepovedi letov v nigrskem zračnem prostoru, češ da je letalo, ki je poletelo iz sosednjega Čada, namenoma prekinilo komunikacijo z nigrskimi kontolorji zračnega prometa. Francija ima v Nigru med tisoč in 1500 vojakov, ki so sodelovali v militarističnih operacijah proti islamističnim milicam. Po puču sta tako francoska kot nigrska vojska sodelovanje prekinili.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je mandat za sestavo vlade podelil strankarskemu kolegu Milojku Spajiću. Spajić, ki je predsednik lani ustanovljene stranke Gibanje Evropa zdaj, ima zagotovljenih 44 sedežev v 81-članskem parlamentu. Glavni podpornici Spajićeve koalicije sta Demokratska Črna gora Alekse Bečića in stranka bošnjaške manjšine. Koalicijo tvorijo še manjše albanske stranke, pa tudi hrvaška. Izven vladne koalicije tako ostajajo socialisti, ki so na junijskih volitvah zasedli drugo mesto. Po porazu na aprilskih predsedniških volitvah socialistov formalno več ne vodi dolgoletni črnogorski šef Milo Đukanović. Izven vladne koalicije ostaja tudi Dritan Abazović, doslejšnji premier, čeprav je njegova stranka oblikovala predvolilno koalicijo z Alekso Bečićem, ki Spajićevo koalicijo podpira. 

Nemško veleposlaništvo v Sarajevu je sporočilo, da nemška vlada opušča štiri infrastrukturne projekte v Republiki Srbski. Razlog je nadaljevanje odcepitvene politike Republike Srbske in njenega predsednika Milorada Dodika. Več kot 100 milijonov evrov za vetrno in hidroelektrarno ter čistilnico odpadnih voda je Nemčija zamrznila že lani. A ker so v večinsko srbski entiteti Bosne in Hercegovini od tedaj sprejeli še zakon o neobjavljanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v uradnem listu Republike Srbske, so projekti sedaj dokončno zgodovina. Visoki predstavnik je Christian Schmidt, nemški politik in član bavarske Krščansko-demokratske unije. 

Državni zbor je brez glasu proti sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Vsi prisotni poslanci so podprli tudi koalicijski amandma, po katerem so v zakon o praznikih in dela prostih dneh za letos kot dela prost dan dodali prihodnji ponedeljek. V opozicijski Novi Sloveniji so imeli sicer drugačne ideje. Predlagali so amandma, po katerem dan solidarnosti ne bi bil dela prost dan. Skrb za delodajalce je imel v srcu predvsem predsednik stranke Matej Tonin.

Izjava

Po noveli zakona bo med drugim lahko država občinam vnaprej namenila do 40 odstotkov ocenjene škode. Državni svet sicer na korespondenčni seji odloča o tem, ali se bodo svetniki odpovedali možnosti veta na novelo zakona. To je potrebno, da bi lahko novela stopila v veljavo že pred ponedeljkom. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na podlagi pogovorov z nekaterimi člani sveta ocenil, da se bodo vetu odpovedali.

Vir fotografije: Asamblea Nacional del Ecuador, creative commons