Izraelski obrambni minister Izrael Kac je izjavil, da bodo izraelski okupatorji v Siriji, Libanonu in Gazi ostali za nedoločen čas in se ne bodo umaknili s področij, ki so jih zasegli. S tem bodo po njegovih besedah ustvarili varnostne cone med »sovražnimi« in izraelskimi skupnostmi na okupiranih območjih. Poleg tega izraelska vojska nadaljuje svoj genocidni pohod v Gazi. Vojska je na jugu Gaze bombardirala začasna palestinska šotorišča v Han Junisu in pri tem poškodovala sedem in ubila vsaj 10 Palestincev. Napade so izvedli tudi na zahodu in severu Gaze, kjer so v zahodni soseski Tufah v mestu Gaza ubili eno osebo in v topniškem napadu na begunsko taborišče Džabalija ranili več Palestincev. V mestih na Zahodnem bregu je izraelska vojska izvedla več racij, ubila dva in aretirala enega Palestinca. V okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu je več tisoč izraelskih naseljencev vdrlo v mošejo Al Aksa, pri čemer so jih varovali izraelski vojaki.

Srbski parlament je potrdil sestavo nove vlade. Na mesto premierja bo stopil neodvisni kandidat, prorežimski Đuro Macut, ki se je pred kratkim pridružil ustanovnemu odboru Gibanja za narod in državo, ustanovljenega na pobudo predsednika Aleksandra Vučića. Vlado je podprlo 153 poslancev, proti jih je bilo 46. Sestava nove vlade spominja na prejšnjo, saj je od tridesetih ministrskih mest kar štirinajst ministrov iz prejšnje vlade. Med glasovanjem se je pred stavbo Narodne skupščine zbralo okoli 100 protestnikov, ki so z vzkliki in žvižganjem pospremili odhod novoimenovanih ministrov. Vlado so sestavili v danem 30-dnevnem roku, ki se je začel iztekati 19. marca s sprejetjem odstopne izjave takratnega premierja Miloša Vučevića.

Nekaj sto študentov v Beogradu že tretji dan nadaljuje z blokado Radiotelevizije Srbije. Blokadi so se pridružili tudi nekateri novinarji in uredniki medijske hiše. Zaradi blokade so jutranje novice oddajali iz improviziranega studija.

Srbski predsednik Vučić medtem nadaljuje svojo represivno vladavino in tokrat napoveduje nov zakon, ki bo povečal financiranje zasebnih fakultet. Navaja, da bi z ojačanjem privatnega sektorja zmanjšal monopol državnih fakultet, ki se jim trenutno ni potrebno »boriti na trgu«. 

Iz Beograda se selimo v Vojvodino, kjer študentje in prebivalci pred stavbo Skupščine Vojvodine protestirajo ob današnji seji skupščine. Na protestu zahtevajo odstop in zaporno kazen za Majo Gojković, ki je po prenovi otvorila železniško postajo v Novem Sadu, za Balinta Juhasa, ki je s prejšnje seje vojvodinske skupščine odstranil novinarje, in za Dragana Bujoševića, glavnega direktorja Radiotelevizije Srbije, ki mu očitajo medijsko cenzuro protestov po Srbiji. Pred sejo so represivni organi vojvodinske skupščine pred poslopje poslali policiste in žandarmerijo, ki protestnikom z ograjo onemogočajo vstop v sejni prostor. Za novinarje predviden prostor so omejili zgolj na dva kvadratna metra, kar otežuje poročanje o dogajanju v skupščini. 

Poslanci ukrajinskega parlamenta so potrdili podaljšanje vojnega stanja in izvedbo vojaške mobilizacije za obdobje naslednjih 90 dni, in sicer do šestega avgusta. Ukrepa sledita nedavnemu napadu ruskega brezpilotnega letala na pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju ter zračnim in topniškim napadom na južno mesto Herson. Po navedbah ukrajinskih uradnikov je ruska vojska v prvem napadu ranila tri ljudi in poškodovala nekatera domovanja, v drugem napadu pa ubila eno osebo. To je že štirinajsto zaporedno podaljšanje vojnega stanja po pričetku ruske invazije leta 2022, ki med drugim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kljub izteku mandata maja lani ohranja na položaju. Ob tokratnem podaljšanju vojnega stanja je Petro Porošenko, bivši predsednik in trenutni vodja opozicijske Evropske solidarnosti, kritiziral Zelenskega, da tovrstne ukrepe izkorišča za totalitarizacijo Ukrajine. Kljub kritikam predsednika so poslanci ukrajinskega parlamenta že konec februarja sprejeli simbolično resolucijo, s katero so potrdili njegovo demokratično izvolitev.

Poslanci v slovaškem parlamentu so potrdili novo zakonodajo, ki od nevladnih organizacij zahteva razkritje virov financiranja in imena donatorjev, ki na leto prispevajo več kot 5000 evrov donacij. Zakon, ki ga je predlagala vladajoča Slovaška narodna stranka, je v 150-članskem parlamentu na glasovanju podprlo 76 poslancev vladajoče koalicije. Po novem zakonu morajo nevladne organizacije, katerih letni prihodki presegajo 35 tisoč evrov, pripraviti poročilo o svojem upravljanju javnih finančnih sredstev. V začetku meseca so proti predlagani novi zakonodaji v Bratislavi in Košicah potekali protesti opozicije in nevladnikov, ki so se razširili v več kot trideset mest. Zaradi nasprotovanja koalicijske stranke Glas SD je vlada v torek in sredo podala močno spremenjen osnutek zakona, ki ga je opozicija označila za popolnoma drugačnega od prvotnega zakona. Med drugim so spremenili del zakona, ki bi nevladne organizacije uradno opredeljeval kot lobije.

V sredo so v prestolnici Haitija Port-au-Prince potekali protesti, na katerih so protestniki od vlade zahtevali zaščito pred tolpami. Čeprav so zaradi močnega deževja organizatorji odpovedali glavni dogodek, so se na ulicah še zmeraj zbrali ljudje, ki so blokirali ceste z gorečimi gumami in postavljali napise z zahtevami. Shod so spremljali oboroženi policisti, a do obračuna s protestniki ni prišlo. Protest sledi prejšnjemu, ki je potekal pred dvema tednoma, ko so policisti proti protestnikom uporabili solzivec in ustavili njihov pohod proti pisarni premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja. Zaradi nasilja tolp, ki nadzirajo velik del prestolnice, prebivalci mesta od vlade zahtevajo takojšnje delovanje. Vlada Haitija pa je v ponedeljek napovedala »vojni proračun« v višini slabih 250 tisoč evrov, s katerim namerava financirati boj proti tolpam. Po navedbah začasnega predsedniškega svéta, ki vlada Haitiju, bo 40 odstotkov vojnega proračuna namenjeno vojski in policiji, 20 odstotkov za utrjevanje meje s sosednjo Dominikansko Republiko, 16 odstotkov pa bo namenjeno socialnim programom. 

Na drugem krogu rektorskih volitev Univerze v Ljubljani je s skoraj 55 odstotkov glasov drugi mandat dobil trenutni rektor Gregor Majdič. S tem je premagal Ireno Mlinarič-Raščan. Njegov drugi mandat bo trajal od 1. oktobra 2025 do 30. septembra 2029. 

Poslanci Gibanja Svoboda in Levice so pripravili nov predlog zakona o konoplji, ki bo urejal proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene ter spremenil pogoje za pridelovanje industrijske konoplje. Poslanka Levice Nataša Sukič in poslanka Svobode Sara Žibrat, ki sta podpisani pod predlog zakona, sta v izjavi za medije poudarili, da s tem predlogom zakona uresničujejo voljo volivcev s posvetovalnega referenduma junija lani. Novi zakon določa, da bodo za proizvodnjo konoplje za medicinske in znanstvene namene lahko zaprosili zgolj imetniki dovoljenja za proizvodnjo zdravil, količina proizvodnje medicinske konoplje pa naj bi bila določena v letnem strateškem programu Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Glede proizvodnje industrijske konoplje pa zakon predvideva vzpostavitev registra pridelovalcev, s čimer pridelovalcem ne bo več treba prositi za dovoljenje za vsako žetev. Glede drugega dela posvetovalnega referenduma, namreč osebne rabe konoplje, pa naj bi se obravnave zakonskega predloga lotili šele jeseni. Vsi na marihuana marš!

V parlamentu so bili sicer odsotni nekateri poslanci. V ljubljanskem Maximarketu so namreč prepovedali uporabo pitne vode za prehrambne namene. V interni vodovodni napeljavi so bili prisotni mikroorganizmi, zaradi česar je doma ostalo več poslancev in zaposlenih v NLB.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Vida.