Po besedah Herve Ladsousa, vodje mirovniških misij Združenih Narodov, se je konflikt v Siriji spremenil. Zaradi obsega nasilja naj bi se Sirija nahajala v državljanski vojni, saj je oblast izgubila kontrolo nad mnogimi mesti in področji. V luči dogajanja je zunanja ministrica Združenih Držav Amerike, Hillary Clinton, obtožila Rusijo, da namerava sirskemu režimu dostaviti vojaške helikopterje, kar bo privedlo do dodatne eskalacije konflikta. Obenem je največje rusko državno podjetje, ki bdi nad 90 odstotki ruskega izvoza vojaške opreme, zagotovilo, da bo nadaljevalo dobavo orožja Siriji. Svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da so bile pogodbe podpisane še pred tako imenovano sirsko revolucijo in obenem ne kršijo nobenih mednarodnih določil glede prodaje vojaške opreme.

Vojaške sile Združenih Držav Amerike so v Afganistanu ponovno vzpostavile prisotnost v provinci Nuristan. Provinca leži v regiji Hindu Kush, iz katere so bile ameriške sile po večjem napadu Talibanov izgnane v letu 2010. Razlog za ponoven poskus kontrole nad regijo je njena lokacija, ki Talibanom omogoča organiziranje napadov na centralne regije Afganistana, kamor spada tudi prestolnica Kabul, kjer se je v zadnjem letu odvilo več napadov na državne ustanove in diplomatske četrti. V tokratnem poskusu kontrole nad regijo naj bi se čim hitreje predalo zadolžitve afganistanski vojski, saj zavezniške sile planirajo umik iz celotne regije že oktobra. Obenem je problematično govoriti tudi o resnični kontroli nad regijo, saj je zaradi težavnega terena in obsežnostjo področja ter bližine Pakistana težko zagotoviti resničen nadzor z vojaškimi pristopi.

V Sudanu je samoiniciativno odstopil že drugi preiskovalec vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili v Darfurju. Mesto preiskovalca je zasedal od 10. januarja, ker je aprila 2011 odstopil njegov predhodnik zaradi tako imenovanih osebnih razlogov. Prvega preiskovalca zločinov pa je odstavil sudanski minister za pravosodje, ker je pričel s preiskavo vpletenosti bivšega ministra Ahmada Harouna, ki je trenutni guverner Južnega Kordofana. Obenem je obtožen tudi s strani mednarodnega kriminalnega sodišča. Govori se, da so morali vsi trije preiskovalci prenehati s preiskavami zaradi vpletenosti trenutnih oblastnikov v darfursko krizo.

Po poročilih iz Slonokoščene Obale naj bi oblasti uspele zatreti priprave na državni udar, ki so ga organizirali bivši pripadniki vojske in bližnji svetovalec bivšega predsednika Laurent Gbagboja. Priprave na državni udar odražajo trenutno stanje v državi, ki se še vedno spopada s posledicami kratke, vendar krvave državljanske vojne, ki se je odvila po spornih volitvah leta 2010. Za takratno preprečitev eskalacije konflikta so trenutnega predsednika Alassane Quattara podprli Združeni narodi in Francoska vojska.

Pripadniki vojske Združenih Držav Amerike in Južne Koreje so zaprosili Pentagon, da na južno-korejski polotok namesti dodatne sile in ojača raketni ščit. Razlog za nove vojaške sposobnosti naj bi bile sveže grožnje s strani Severne Koreje, ki je grozila z napadom na medijske hiše Južne Koreje, ko so te kritično poročale o dogodku za mlade v Pjongjangu, s čimer so užalile severni režim. Obenem se na strani zahoda špekulira o novih nuklearnih testih severne Koreje, čeprav severna stran to zanika. V vsakem primeru pa se s sklicevanjem na različne razloge krepi prisotnost vojaških sil Združenih Držav Amerike na različnih lokacijah v Aziji. V zadnjem času smo že poročali o povečevanju ameriških kapacitet na področju južno-kitajskega morja in severno-marianskih otokov.

Vlada na falklandskih otokih se pripravlja na referendum, s katerim se bo razrešil politični status otokov, saj se ob prihajajoči 30. obletnici vojne ponovno pojavljajo zahteve Argentine o ureditvi statusa otokov, ki jih še vedno šteje pod svoj teritorij. V zadnjem času je prišlo tudi do ekonomskih blokad, saj je Argentina zavrnila dostop britanskih turističnih ladij v pristanišča ter napovedala tožbe britanskim naftnim podjetjem, ki iščejo nafto v morju okrog Falklandov. Z referendumom naj bi se poslalo jasno sporočilo argentinskim oblastem, da želijo falklandski otoki ostati pod Veliko Britanijo.

Eno leto po sprejetju ureditve dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem je Katoliški prosvetni dom v Tinjah izdal knjigo, v kateri so analizirana ozadja dvojezičnega vprašanja. Knjigo „Leto pozneje“ sta uredila Martin Pandl in Karl Hren in na znanstveni podlagi osvetljuje ozadja pogajanj o dvojezičnih tablah ter mnenja strokovnjakov, ki so zedinjeni, da pri dolgoletni javni razpravi ni prišlo do zadostne vključitve znanstvene sfere. Rdečo nit knjige nam je podal Karl Hren:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Po lanskem sporazumu so se porodili dvomi o pripravljenosti Avstrije na nadaljnje razreševanje odprtih vprašanj glede slovenske manjšine. Kakšni so občutki glede tega po letu dni? Nadaljuje Hren:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Murski Soboti se začenja Festival migrantskega filma, ki ga ob svetovnem dnevu beguncev organizirata Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat. Več o dogajanju nam je povedal Ahac Meden:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.