Pozdravljeni. Današnji OFF začenjamo v Čilu, kjer je predsednik Sebastian Piñera po množičnih protestih, v katerih je prišlo tudi do smrtnih žrtev, razglasil izredne razmere. V glavnem mestu Santiago de Chile in še petih večjih mestih so oblasti uvedle policijsko uro, na ulicah pa je posredovala tudi vojska. Povod za proteste je bilo povišanje cen vozovnic javnega prometa, a kot smo vajeni iz primerov drugod po svetu, nezadovoljstvo sega globlje, protesti pa so se nadaljevali tudi potem, ko so oblasti preklicale sporni ukrep. Med ostalimi razlogi protestnikov so tudi neenakosti dohodkov v državi in splošno višanje življenjskih stroškov. 

Protestirajo tudi prebivalci Libanona, ki so na ulicah v največjih protestih od leta 2005 dalje izražali nasprotovanje višanju davkov, varčevalnim ukrepom in korupciji. Posebej sporen je bil zdaj že umaknjeni predlog pobiranja davka na klice prek aplikacije WhatsApp. Zaradi protestov je iz vlade izstopila krščanska stranka Libanonske sile, prav tako so z ministrskih položajev odstopili vsi člani te stranke. Preostale stranke v vladi Saada Haririja so medtem odobrile sveženj reform, s katerim bi se spopadli z ekonomsko krizo v državi. Med predlaganimi ukrepi so privatizacija telekomunikacijskega sektorja ter prenove na področju električne energije. Med razlogi za nezadovoljstvo Libanoncev so prav tako težave pri dobavi elektrike. Z reformami med drugim vlada želi pridobiti za več milijard evrov investicij iz zahodnih držav.

Pregled protestnega dogajanja po svetu nadaljujemo v Bangladešu, kjer je policija ubila več ljudi, ki so protestirali zaradi domnevno bogokletnega sporočila, ki naj bi žalilo preroka Mohameda na omrežju Facebook. Na dogodek se je odzvala tudi predsednica vlade Šejk Hasina, ki je poudarila, da spornega sporočila ni poslal hindujski moški, ki ga krivijo protestniki, temveč mu je neznanec vdrl v uporabniški račun. Tovrstnih protestov zoper bogokletna sporočila na družabnih omrežjih je bilo v preteklosti v Bangladešu že več, tokratni pa se zaradi nasilnega zatrtja in smrti med protestniki utegnejo še nadaljevati.

Ostanimo v Bangladešu, kjer bodo oblasti v začetku novembra pričele s preseljevanjem okoli 100 tisoč Rohingov na nenaseljen otok Bhasan Čar. Namen preseljevanja je zmanjšati prenaseljenost taborišč, ki predstavljajo domovanje dobrega milijona rohinških beguncev, ki so se tja zatekli pred preganjanjem v sosednjem Mjanmaru. Načrti bangladeških oblasti so v preteklih mesecih sprožili več pomislekov pri organizacijah za človekove pravice, saj je Bhasan Čar izoliran otok, katerega površina se vsakoletno spreminja zaradi močnega monsunskega deževja in posledičnih poplav. To pa bi lahko pomenilo, da je otok neprimeren za bivanje, kljub prizadevanjem oblasti, da bi zagotovile zavetišča in protipoplavne nasipe. Po besedah oblasti naj bi sicer na otok preselili zgolj tiste begunce, ki bi si to želeli.

V prvem krogu predsedniških volitev v Boliviji po preštetih 84 odstotkih glasov vodi dosedanji predsednik Evo Morales iz stranke Gibanje za socializem, ki se poteguje za svoj četrti mandat. Kot kažejo predčasni rezultati, se lahko tokrat prvič zgodi, da bo za zmago potreboval drugi krog. Za zmago v prvem krogu bi Morales namreč potreboval vsaj 50 odstotkov vseh glasov ali 10 odstotkov več od zasledovalca, tokrat pa je po delnih izidih dosegel 45 odstotkov glasov in 7 več od desničarskega kandidata Carlosa Mese, ki je državo vodil med letoma 2003 in 2005. Med nepreštetimi glasovnicami je sicer več glasovnic iz ruralnega območja: te bi lahko pomagale Moralesu, ki je s svojimi politikami pripomogel h gospodarski rasti in zmanjšanju stopnje revščine. Nekoliko manjša podpora kot na prejšnjih volitvah je morda posledica Moralesovega poskusa, da bi pred leti ukinil omejitev števila predsedniških mandatov. Potem ko so na referendumu to pobudo volivci zavrnili, je ustavno sodišče leta 2017 odločilo v njegov prid. V kolikor do konca štetja glasov ne bo prišlo do preobrata, bo drugi krog potekal 15. decembra.

Na parlamentarnih volitvah v Švici je s 25 odstotki podpore ponovno slavila desničarska Švicarska ljudska stranka, ki je sicer tokrat osvojila 12 sedežev manj kot pred štirimi leti. Glede na prejšnje volitve je največji porast podpore dosegla stranka Zeleni, ki je dobila 13 odstotkov glasov volivcev in bo sedaj v spodnjem domu parlamenta imela 28 od 200 sedežev. Poleg tega švicarski parlament sestavlja še 46-članski zvezni parlament, v katerem ima vsak kanton po dva sedeža, ki se ju izbira po večinskem sistemu. 

Makedonski premier Zoran Zaev je po odločitvi vrha EU v Bruslju, da Makedoniji in Albaniji onemogoči začetek pristopnih pogajanj, sporočil, da bodo v državi sklicali predčasne volitve. Te naj bi po dogovoru s koalicijskimi partnerji in predsednikom države Stevom Pendarovskim potekale 12. aprila prihodnje leto, Zaev pa bo s položaja odstopil v začetku januarja. Začetek pristopnih pogajanj obeh držav je sicer blokirala Francija, vstopu Albanije v EU pa naj bi nasprotovali tudi Nizozemska in Danska. Večina evropskih držav sicer pogajanja za vstop Albanije in Makedonije podpira, posebej po tem, ko je slednja s prespanskim sporazumom imenu države dodala pridevnik “Severna” in tako končala dolgoletni spor z Grčijo. Pismo nezadovoljstva je evropskim voditeljem spisal tudi slovenski premier Marjan Šarec.