Ameriški senat, v katerem imajo republikanci večino, je potrdil nominacijo Amy Coney Barrett za sodnico vrhovnega sodišča. Barrett je prva vrhovna sodnica, potrjena samo s podporo predsednikove stranke, od leta 1869. Za njeno izvolitev so glasovali vsi republikanski senatorji z izjemo Susan Collins, ki je nasprotovala hitrosti postopka nominacije, saj je ta kršil v preteklosti uveljavljena pravila. Med drugim so republikanci tudi ignorirali lastni precedens iz časa pred volitvami leta 2016, ko so trdili, da v zadnjem letu pred volitvami ni etično potrjevati vrhovnih sodnikov, in posledično ignorirali nominiranca Baracka Obame Merricka Garlanda. S potrditvijo Barrett je vrhovno sodišče sedaj sestavljeno iz 6 konservativnih sodnikov, od tega treh, ki jih je imenoval Donald Trump, in 3 sodnikov, ki pripadajo liberalnemu taboru. Med prve primere, ki jih bo obravnavalo sedaj celovito vrhovno sodišče, spada sodba o podaljšanju roka za oddajo volilnih glasovnic iz tujine v dveh zveznih državah in o legitimnosti Obamove zdravstvene reforme, znane kot Obamacare. Predsednik Trump je želel doseči potrditev Amy Coney Barrett pred volitvami tudi zaradi morebitnih pritožb svoje kampanje na legitimnost rezultatov predsedniških volitev.

ZDA in Indija sta podpisali dogovor o deljenju satelitskih podatkov za potrebe vojaškega sodelovanja. Dogovor bi Indijo oskrbel s topografskimi in navtičnimi podatki, potrebnimi za upravljanje z izstrelki in brezpilotnimi letali. Dogovor omogoča tudi ameriško pomoč pri navigaciji ameriških letal, ki jih je kupila Indija. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki se trenutno mudi na obisku v New Delhiju, je dogovor označil kot ukrep proti “vsem vrstam groženj, ne le tistih s strani Kitajske komunistične stranke”. Ameriško zunanje ministrstvo je tudi izrazilo zadovoljstvo, da bo Indija novembra skupaj z Avstralijo, ZDA in Japonsko sodelovala pri skupnih vojaških vajah v Bengalskem zalivu. V preteklosti se je Indija namreč redkeje udeleževala takšnih vaj zaradi kitajskega nasprotovanja.

Po trimesečni prekinitvi pogajanj se Sudan, Egipt in Etiopija vračajo k pogajalski videokonferenci o izgradnji jezu na Nilu. K ponovni vzpostavitvi pogajanj so pripomogle tudi poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je prejšnji teden kritiziral postavitev jeza in trdil, da ga bo Egipt morda uničil, nakar ga je etiopski zunanji minister obtožil spodbujanja vojne med Etiopijo in Egiptom. Etiopski premier Abij Ahmed je nato zagovarjal jez in pogajanja, ki jih vodi Afriška unija. Še pred tem, septembra, pa je ameriška vlada odtegnila del finančne pomoči Etiopiji zaradi neuspešnosti pogajanj. Pogajanja so pred tremi meseci pod novim vodstvom doživela zastoj. Pred avgustom so pogajanja potekala pod pokroviteljstvom ZDA, nakar jih je prevzela Afriška unija.

Španija zaradi zvišanja števila okuženih s covidom-19 ponovno uvaja policijsko uro, ki jo je omogočilo dvotedensko podaljšanje stanja izrednih razmer. Manjšinska vlada ga je želela podaljšati za 6 mesecev, kar je konservativna opozicija z Ljudsko stranko na čelu zavrnila. Pripravljeni so podpreti le podaljšanje do sredine decembra, saj je “treba rešiti božič”. Premier Pedro Sanchez je želel, da parlament podaljša stanje izrednih razmer, ki omogoča policijsko uro in omejevanje gibanja, za šest mesecev, četudi mora, po ustavnem pravilu, parlament potrditi veljavnost izrednih razmer vsakih 14 dni, kakor je to počel spomladi.

Poleg izrednega stanja je Sanchezova vlada v predlogu novega proračuna predlagala tudi dvig davkov za najbogatejše in za podjetja, kar bo namenjeno kritju višjega financiranja zdravstva, izobraževanja in infrastrukture. Če Sanchezu uspe pridobiti podporo opozicijskih strank za svoj proračun, bo to od leta 2015 šele drugi proračun, uspešno potrjen s strani parlamenta. V času nesprejemanja novih proračunov sta španski vladi, tako prejšnja konservativna Rajoyeva kot tudi Sanchezova, uporabljali zadnji potrjeni proračun iz leta 2015. Sanchezova vlada je lanskega novembra razpisala predčasne volitve ravno zaradi neuspeha pri sprejemu novega proračuna, ki pa od takrat še ni bil spremenjen.

Organ, namenjen strokovni ocenitvi sodniških kandidatov za Sodišče Evropske unije, znan pod imenom Odbor 255, je po poročanju STA presodil, da Klemen Podobnik ni primeren kandidat za slovenskega predstavnika. Zato je treba ponovno ponoviti razpis za sodnika, ki ga bosta nato odobrila najprej parlamentarna večina, nato pa še Odbor 255 in parlamentarna večina skupaj. Slovenija tako išče svoja dva predstavnika Sodišča EU že od junija 2018. Lani je odbor 255 že zavrnil prvega slovenskega kandidata Marka Pavliho.

Z imenovanjem na funkcijo pa nima sreče niti Marjan Podobnik, sicer krvno nezvezan s sodniškim kandidatom. Tako Marjan Podobnik kot njegov protikandidat na volitvah za funkcijo predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije sta namreč prejela 27 glasov. Svetniki bodo danes tako ponovili glasovanje in se ponovno odločali med kmečkim sindikalistom Romanom Žvegličem in predsednikom SLS Podobnikom. Slednji je za svoj volilni neuspeh obtožil vpliv katoliške cerkve na zbornico. Natančneje, obtožil je ekonoma ljubljanske nadškofije Blaža Gregorca, da zaradi svojih povezav z UDBO blokira njegov vzpon na predsedniško mesto.