OFF vrnitve odpisanih

Aktualno-politična novica
21. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

V vseh 13 regijah celinske Francije in v Réunionu – eni od petih čezmorskih regij – ter v 96 departmajih je potekal prvi krog regionalnih volitev. Volitve je najbolj zaznamovala nizka volilna udeležba, glasove je oddala zgolj tretjina volilnih upravičencev. V nobeni od regij sicer zmagovalec ni bil znan že v prvem krogu, v povprečju pa so se dobro odrezali kandidati, ki se potegujejo za nove mandate. Desno nacionalistični Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen, je dosegel slabši rezultat kot pričakovano, saj je kandidat stranke največ glasov dosegel zgolj v Provansi in še na tem tradicionalno plodnem terenu skrajne desnice zgolj z minimalno prednostjo. Če bi sešteli glasove vseh posameznih volitev, bi ugotovili, da je Nacionalni zbor prejel skupaj manj kot dvajset odstotkov glasov. Še slabši rezultat je dosegla stranka Naprej predsednika Emanuela Macrona. Se je pa zato precej dobro odrezala tradicionalna desna sredina oziroma stranka Republikanci, ki je dosegla skoraj trideset odstotkov in tako po prvem krogu prevzela vodstvo v sedmih regijah. Tudi socialdemokrati so pokazali, da so na regionalni ravni še vedno relevantna politična sila, saj vodijo v petih regijah. Regionalne volitve sicer niso najboljši pokazatelj političnega razpoloženja pred predsedniškimi volitvami, ki so na vrsti naslednje leto, a vse kaže, da bo moral biti Macron pozoren ne zgolj na skrajno desnico, temveč tudi na bolj tradicionalne konservativce.

Armenska vojska Nikola Pašinjana pozvala k odstopu, Pašinjan poziv označil za poskus državnega udara
 / 5. 3. 2021
Predčasne volitve so potekale tudi v Armeniji. Na njih je ponovno zmagala stranka Državljanska pogodba, ki jo vodi premier Nikol Pašinjan. Dosegla je večino v parlamentu – dobila je namreč 54 odstotkov glasov. Na drugo mesto se je z dobrimi dvajsetimi odstotki uvrstilo Armensko zavezništvo z nekdanjim premierjem Robertom Kočarjanom. Razlog za predčasne volitve je bila politična kriza, ki je sledila vojni v Gorskem Karabahu konec lanskega leta, ko je bila Armenija poražena, Azerbajdžan pa je uspel dobiti nadzor nad velikim delom svojega teritorija, ki ga je izgubil v vojni z Armenijo v začetku devetdesetih. Pašinjan bo tako kljub porazu v vojni vodja armenske vlade, a se v parlament vrača z močno zmanjšano poslansko skupino. Ta je izgubila dvotretjinsko večino, ki jo je imela od tako imenovane armenske žametne revolucije leta 2018.

Čez en teden pa bomo vedeli, ali se bodo na predčasne volitve odpravili tudi Švedi. Premier Stefan Löfven je namreč kot prvi premier v zgodovine Švedske v parlamentu izgubil glasovanje o nezaupnici. Lövfen je švedski premier od leta 2014, od leta 2019 pa vodi manjšinsko vlado, ki jo poleg njegovih socialdemokratov sestavljajo še zeleni, podpirale pa so jo še dve manjši desnosredinski stranki in stranka Levica. Prav spor s slednjo se je izkazal za usodnega. Levica je namreč nasprotovala deregulaciji cen najemnin, ki jo je predlagala vlada. Cene najemnin za stanovanja so na Švedskem strogo regulirana, vlada pa trdi, da zaradi tega zasebni investitorji niso pripravljeni vlagati v nova stanovanja. Cene le teh so v zadnjem času močno zrasle, ni pa se enako zgodilo z najemninami. Predsednik vlade ima sedaj teden dni časa, da se odloči, ali naj skliče predčasne volitve ali pa poskusi sestavit novo parlamentarno večino.

Japonska bo na olimpijskih igrah, ki se bodo začele čez mesec in dva dni, dovolila tudi gledalce, kar je v nasprotju z nasvetom strokovne skupine, ki je predlagala izvedbo pred praznim tribunami. Število obiskovalcev bo omejeno na polovico kapacitete športnega objekta oziroma na 10 tisoč pri večjih stadionih. Podpora za izvedbo olimpijskih iger, ki bi morale potektati že lani, a so bile zaradi epidemija prestavljene na Japonskem, sicer raste. Maja je kar 80 odstotkov Japoncev menilo, da bi bilo treba igre odpovedati, danes pa je enakega mnenja še okoli trideset odstotkov državljanov. Premier Jošida Suga se je odločil, da svojo politično usodo stavi na uspešno izvedene olimpijske igre, do oktobra pa mora sklicati parlamentarne volitve.

Karl Erjavec
Slavnostna akademija Karlu Viktorju Erjavcu v slovo
 / 24. 1. 2020
Novi predsednik stranke DeSUS je postal Ljubo Jasnič – prejel je 54 od 117 glasov. Srečko Felix Krope jih je dobil 38, Gorazd Žmavc pa 24. Jasnič je tretji predsednik stranke v letu in pol, v preteklosti pa je že zasedal različne funkcije v stranki, med drugim je bil tudi generalni sekretar stranke, nazadnje pa predsednik občinskega odbora Ljubljana. Glavna naloga, ki ji niso bili kos njegovi predhodniki – tako redni kot vršilci dolžnosti – je odnos s poslansko skupino. A kot se je dalo razbrati iz Jasničevega predvolilnega govora, so člani stranke podprli kandidata, ki se v marsičem ne strinja s poslanci in vidi DeSUS kot precej manj spravljivo opozicijo.

Izjava

Če poslanci večinoma poudarjajo izpolnjevanje koalicijskega dogovora, pa je Jasnič povedal, da eno najpomembnejših točk tega dogovora, Zakon o demografskem skladu, kot je bil sprejet, v njegovih očeh ne izpolnjuje zahtev DeSUS-a, saj da se ukvarja zgolj z nadzorom nad državnimi podjetji. Problem stranke vidi predvsem na ideološki ravni.

Izjava
Kongres je imela tudi najmočnejša parlamentarna stranka SDS, kjer pa zaskrbljenosti glede šibkega vodstva in neubogljivosti poslancev ali pokrajinskih odborov ni bilo. Za predsednika je bil, kot vedno od leta 1993, izvoljen Janez Janša. V nagovoru je dejal, da čeprav njegova generacija sicer še vedno ni rekla zadnje besede, v naslednjih letih veliko pričakujejo tudi od mlade generacije iz Slovenske demokratske mladine. Delegati so sprejeli tudi vseh pet programskih resolucij, med drugim tudi tisto z naslovom Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države, v kateri napoveduje tudi boj proti stranki Levici.

Novi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji je postal Nevzet Porić. Porić je znan obraz Islamske skupnosti, v kateri je bil zaposlen od leta 2003, najprej kot tajnik, nato kot generalni tajnik, v zadnjem času pa je bil tudi namestnik muftija Nedžada Grabusa, ki se s 30. junijem po desetih letih poslavlja s položaja. Mandat novega muftija bo trajal pet let.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.