Turške oblasti so odstavile in aretirale kurdskega župana jugovzhodne province Hakkâri Mehmeta Sıddıka Akişa iz kurdske stranke DEM. Turško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Akiş obtožen članstva v oboroženi teroristični organizaciji in izvajanja teroristične propagande. Čeprav tega uradno niso sporočile, kurdske politike običajno turške oblasti preganjajo na podlagi očitkov o povezavah z Delavsko stranko Kurdistana, ki jo obravnavajo kot teroristično oganizacijo. Namesto župana, ki so ga prebivalci večinsko kurdske regije izvolili na lokalnih volitvah konec marca, so turške oblasti imenovale Alija Çelika, ki že opravlja funkcijo guvernerja province. Vsaka turška provinca ima namreč izvoljenega župana in guvernerja, zadolženega za varnostni aparat, ki ga izbere neposredno predsednik države Recep Tayyip Erdoğan. Aretacija se uvršča v splošnejši trend preganjanja kurdskih politikov na javnih funkcijah.

Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na celotnem območju okupirane Gaze, zlasti na območju Rafe in Han Junisa na jugu ter begunskega taborišča Burejdž v osrednjem delu enklave. Po informacijah sirske vojske so izraelske sile zračne napade izvedle tudi na območju Sirije. Ameriški predsednik Joe Biden je medtem predstavil načrt za vzpostavitev premirja v Gazi, ki ga je označil kot izraelski mirovni načrt. Načrt, sestavljen iz treh delov, Biden predstavlja kot podobnega načrtom, za katere si je prizadeval palestinski Hamas. Ta Bidnovemu načrtu ne nasprotuje, a so v izraelski vladi odločeni Hamas uničiti in zato na načrt ne pristajajo.

Nekdanji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je sporočil, da se podaja v bitko za predsedniško funkcijo na predčasnih volitvah konec junija. Volitve sledijo smrti predsednika Ebrahima Raisija v helikopterski nesreči. Kandidaturo Ahmadinedžada, ki je predsednik države že bil od leta 2005 do 2013, mora potrditi še 12-članski svet varuhov islamske revolucije, najvišje politično telo v državi. Svet varuhov je sicer njegovo kandidaturo pred volitvami leta 2017 in 2021 zavrnil.  Vladavino ultrakonservativca Ahmadinedžada je zaznamovala radikalna konfrontacija z zahodnimi sovražniki Irana. Poleg Ahmadinedžada sta med vidnejšimi kandidati za prevzem predsedniškega stolčka nekdanji jedrski pogajalec in konservativec Said Džalili ter nekdanji, bolj reformistični predsednik parlamenta Ali Laridžani. Predsednik je v Iranu formalno vodja vlade, a ima odločujočo besedo vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.

Volilni blok začenjamo v Srbiji, kjer so v 89 občinah in mestih potekale lokalne volitve, med njimi tudi ponovljene lokalne volitve v Beogradu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob zaprtju volišč razglasil zmago svoje Srbske napredne stranke v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in večini drugih občin, a z rezultatom v Nišu ni bil zadovoljen.

Vučić

V prestolnici so potekale ponovljene volitve, saj vladajoča Srbska napredna stranka, krajše SNS, v treh poskusih ni uspela sestaviti večine. Tokrat je SNS v Beogradu dobila slabih 53 odstotkov in si s tem zagotovila absolutno večino. Na drugo mesto se je uvrstila stranka, nastala iz istoimenske incicative Kreni promeni, ki se je pred tem borila proti rudniku litija v dolini reke Jadar. Zagotovila si je 17-odstotno podporo in 21 stolčkov. Vladajoča SNS je prepričljivo zmagala tudi v Novem Sadu, kjer si je s 53-odstotno podporo zagotovila 46 sedežev. Srbska napredna stranka se je slabše izkazala v Nišu, kjer je osvojila 29 od skupno 61 mandatov in si s tem ni zagotovila večine. Sledi ji opozicijska lista Dragana Milića Izbiramo Niš, ki je dobila 16 stolčkov. Milić je ob tem zatrdil, da je »Niš od danes svobodno mesto« in da bo opozicija lahko sestavila svojo večino.

Milić

Tudi tokrat so volitve spremljale nepravilnosti, po informacijah nevladnega Centra za raziskave, transparentnost in odgovornost so prejeli več prijav o nepravilnostih, od tega vsaj pet zaradi kupovanja glasov. Če se je v prvo Vučić moral vsaj potruditi in v Beograd pripeljati 40 tisoč volivcev iz drugih delov Srbije ter iz tujine, zdaj še to ni bilo tako nujno.

V Mehiki so sočasno potekale predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve. Po neuradnih rezultatih se predsedniška funkcija obeta Claudii Sheinbaum iz vladajoče stranke Gibanje za nacionalno obnovo, ki bo prva mehiška predsednica. Nasledila bo Andresa Manuela Lopeza Obradorja iz iste, deklarativno leve stranke, ki je s trdo roko vladal od leta 2018. Trenutni rezultati kažejo, da si je Sheinbaum zagotovila več kot 30-odstotno prednost pred Xochitl Galvez iz desne opozicijske Stranke nacionalne akcije. Bolj kot predvolilne obljube so kampanjo zaznamovali umori kandidatov. Od začetka predvolilnih kampanj je bilo ubitih 38 kandidatov za različne funkcije.

Slovenska demokratska stranka je v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, s čimer bi odločanje o priznanju preložila za vsaj 30 dni. Po poslovniku državnega zbora se predlog za razpis referenduma namreč uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države je vlada soglasno sprejela pretekli četrtek, za priznanje pa mora predlog podpreti večina poslancev državnega zbora.  Poslanec SDS Zvonko Černač je na začetku seje predlagal še organizacijo javne razprave, kar je odbor zavrnil.

Černač

Ustavno sodišče je razveljavilo člen novele zakona o finančni upravi, ki ga je v ustavno presojo lani vložil varuh človekovih pravic Peter Svetina. V skladu z zakonom bi finančna uprava, znana kot Furs, lahko v okviru finančnih preiskav brez sodne odločbe uporabljala tehnične pripomočke za sledenje blagu. Uradna oseba oziroma predstojnik Fursa bi lahko v primeru suma kršitev predpisov o obdavčevanju pridobil podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav. Zakon sta v parlamentu podprli Gibanje Svoboda in Levica in obljubili, da bosta novelo sami poslali v ustavno presojo, a ju je prehitel Svetina.

Svet Radiotelevizije Slovenija bo na izredni seji razrešil predsednika uprave Zvezdana Martića in imenoval vršilko dolžnosti ter sprožil postopek javnega razpisa za predsednika uprave. Po neuradnih informacijah časnika Večer med svetniki zadostno podporo za začasni prevzem uprave uživa nekdanja direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak, ki jo je leta 2021 tedanji generalni direktor Andrej Grah Whatmough po odločitvi višjega sodišča razrešil nezakonito. Gorščak je za Večer potrdila, da je kandidatka za vršilko dolžnosti in pričakuje, da ja bodo svetniki podprli. Zvezdan Martić je s funkcije odstopil prejšnji teden, kot razlog za odstop pa je navedel razhajanje med upravo in nekaterimi člani sveta zavoda, kar je po njegovem postalo ovira za delovanje RTV Slovenija. Štiričlansko upravo sicer sestavljajo predsednik, ki ga imenuje svet Radiotelevizije Slovenija, dva člana, ki ju imenuje predsednik uprave, in delavski direktor. Decembra je odstopil član uprave Simon Kardum, njegove zamenjave pa Martić ni uspel poiskati. Poleg tega je eden od obeh preostalih članov na dolgotrajni bolniški odsotnosti.