Nemški sindikat IG Metall, ki zastopa delavce v kovinski industriji, in delodajalska organizacija Südwestmetall sta podpisala dogovor o dvigu plač v nemški kovinski in elektro industriji. Dogovor bo na začetku zadeval pol milijona delavcev v zvezni deželi Baden-Württemberg, a tako sindikati kot tudi delodajalci so napovedali, da bodo dogovor prenesli na celotno državo, tako da bo zaobsegal 3.9 milijona delavcev. Dogovor predvideva 4.3-odstoten dvig plač in dodatek, ki bo znašal 100 evrov v tem četrtletju in 400 evrov od 2019 naprej. Drugi del dogovora zadeva večjo fleksibilnost delovnega časa. Delavci, ki doma skrbijo za majhne otroke, starejše ali bolne člane družine, bodo sedaj za obdobje do dveh let lahko delali po skrajšanem delovnem času 28 ur na teden namesto standardnih 35. Po drugi strani bodo delodajalci lahko razširili že sedaj obstoječo prakso razširjenega delovnega časa na 40 ur na teden za tiste delavce, ki si želijo dodaten zaslužek.

Po tem, ko je včeraj maldivijska vlada napovedala, da ne bo upoštevala razsodbe ustavnega sodišča, da je bilo zaprtje opozicijskih politikov pod obtožnico terorizma nezakonito, so oblasti v državi danes razglasile izredne razmere. Predsednik Abdul Jameen je ukazal aretacijo svojega polbrata Abdula Gajuma, ki je Maldivom vladal med letoma 1978 in 2008. Poleg tega je ukazal aretacijo predsednika ustavnega sodišča in še štirih drugih ustavnih sodnikov. Nekdanji maldivijski predsednik in vodja opozicije Mohamed Našid, ki se trenutno nahaja v izgnanstvu na Šrilanki, je pozval Indijo, naj na Maldive pošlje diplomatsko misijo v spremstvu vojske.

Ostajamo na tropskih otočjih. Sedemčlanski finančni nadzorni odbor, ki nadzoruje prisilno poravnavo Portorika, je zavrnil načrt vlade za finančno konsolidacijo tega ameriškega čezmorskega ozemlja. Odbor je zahteval dodatna sredstva, namenjena za izredne situacije, kakršen je bil lanski orkan Maria, ki je na otoku povzročil 6.5 milijard evrov škode. Odbor poleg tega zahteva tudi večje zaveze za reformo trga dela, ki morajo predvsem vključevati večjo fleksibilnost. Nerešeno ostaja tudi vprašanje privatizacije portoriškega elektro podjetja, ki je nosilec dela dolga.  

Finančni trgi po vsem svetu so bili včeraj priča velikemu padcu indeksov. Večina borz takšnega padca ni doživela od leta 2011. Številke so precej manj dramatične, če upoštevamo, da se kljub padcu večina borz nahaja tam, kjer so bile pred novim letom. Še posebno ameriške borze so po sprejemu Trumpove davčne reforme v zadnjem mesecu močno zrasle. Padec navzdol se je pospešil predvsem v zadnjih urah trgovanja, ko je indeks padel pod petdesetdnevno povprečje, ki ga upoštevajo programi za avtomatsko trgovanje.  Ti danes opravijo preko 90 odstotkov prometa na borzi. Padci vrednosti finančnih papirjev so se sicer začeli na ameriškem trgu obveznic. Te so se pocenile, potem ko so podatki za zadnje četrtletje pokazali, da je bila inflacija v ZDA precej višja od pričakovane, kar bi dalje lahko pomenilo, da bo Ameriška centralna banka začela pospešeno dvigovati osnovno medbančno obrestno mero.

Amazon se je pogodil s francoskimi oblastmi za plačilo davka iz obdobja med letoma 2006 do 2010. Francija je namreč od Amazona zahtevala plačilo nekaj manj kot 200 milijonov evrov davkov, ki se jim je multinacionalka v omenjenem obdobju izognila s preusmerjanjem plačil prek Luksemburga. Amazon je bil vpleten tudi v razkritja LuxLeaks, ki so obelodanila sistem tajnih dogovorov med multinacionalkami in Luksemburgom, po katerih so podjetja tam plačevala le minimalne davke. Po tajnih dogovorih o izogibanju davkov pa zdaj dobivamo tudi tajne dogovore o njihovem plačilu. Tako Amazon kot francoska vlada namreč vztrajata, da je dogovor o plačilu davčnih dolgov tajen in da ne bosta razkrili, koliko od 200 milijonov terjanih davkov bo Amazon zdaj dejansko plačal. Je pa bojda ameriško podjetje zagotovilo, da bo v prihodnje vse davke na promet, ustvarjen v Franciji, tam tudi plačevalo. Amazon se je že pogodil tudi z Italijo, ki ji bo vrnil 100 milijonov evrov neplačanih davkov iz obdobja med letoma 2011 in 2015.

Evropski parlament je danes nagovoril hrvaški premier Andrej Plenković. Njegov nagovor je del serije razprav s poslanci, ki jih je prejšnji mesec začel irski taoiseach Leo Varadkar. Plenković v nagovoru parlamenta ni omenjal mejnega spora s Slovenijo. Ni pa se mu mogel izogniti v vprašanjih poslancev, a je zgolj ponovil hrvaško stališče, da je Zagreb od arbitraže odstopil. Spor med Slovenijo in Hrvaško pa bo očitno vplival tudi na potek širitve Evropske unije na Balkan. Jean-Claude Juncker je povedal, citiramo: ”Igrice, da bomo te težave rešili, potem ko bomo vstopili v EU, ne bo več. Z mano ne več.”

Po tem, ko je uprava velenjskega Gorenja enostransko odpovedala kolektivno pogodbo, so danes v izpostavi sindikata SKEI organizirali zbore delavcev, na katerih so predstavili posledice odpovedi kolektivne pogodbe. Na svetih so zbirali tudi podpise podpore za morebitno stavko. Dogajanje na današnjih svetih delavcev opiše predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba:

Izjava

O nadaljnjih korakih sindikata nadaljuje Zeba:

Izjava

Predvidoma prihodnji ponedeljek bo svoje stavke delavcev organizirala tudi uprava. Na teh bodo pojasnili poslovanje in finančno stanje družbe. Znano je, da Gorenje išče strateškega partnerja, ki bi v podjetje vložil dodatni kapital. Zadnji kandidat naj bi bil Haier. Iz Gorenja so danes sporočili tudi, da nameravajo prodati hčerinsko družbo Surovina, ki se ukvarja s predelavo odpadkov, in Gorenje Tiki, ki izdeluje grelnike.  

V javnem podjetju Infrastruktura Bled so prejšnji teden izročili krivdno odpoved predsednici sveta delavcev Marjani Mrak. Njene težave na delovnem mestu so se začele leta 2016, ko je začela opozarjati na neizvajanje javnega naročanja pri kupovanju blaga v javnem podjetju. Njenim opozorilom je pritrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je odkrila za 250 tisoč evrov nabav brez javnega naročanja. Mrak je bila deležna tudi mobinga s strani direktorja Janeza Resmana. Vodstvo podjetja je po njenih besedah šlo tako daleč, da je konec lanskega leta obljubilo izplačilo božičnice delavcem le pod pogojem, da se predsednik reprezentativnega sindikata odpove njeni podpori in jo zamenja na mestu predsednice. Do zdaj je božičnica vsako leto znašala 150 evrov, razen lani, ko je znašala 600 evrov.