OFF za nove štrajke
Brazilski zvezni tožilec Rodrigo Janot je proti predsedniku Michelu Temerju na vrhovno sodišče vložil obtožnico, ki slednjega bremeni prejemanja podkupnin. Tožilstvo Temerja bremeni z očitkom, da je sodeloval v razpečevanju podkupnin z brazilskim podjetjem in največjim mesnim predelovalcem na svetu JBS SA. Bremenilno gradivo dokazuje, da je bil Temer s podjetjem dogovorjen, da bo v teku 9-ih mesecev od podjetja prejel znesek v skupni vrednosti dobrih 10 milijonov evrov. Po besedah izvršnih zaposlenih podjetja naj bi od leta 2010 Temer od njih prejel 4 milijone evrov, v zameno pa naj bi posredoval pri davčnih sporih in zagotavljal donosna državna naročila in ugodna posojila v državnih bankah. Dotično podjetje naj bi v zadnjih desetih letih namenilo več kot 130 milijonov evrov sredstev za podkupnine različnim politikom.
Vlogo brazilskega predsednika Michela Temerja v korupcijski mreži v podjetju JBS SA je nekaj manj kot dva tedna nazaj razkril Joesley Batista, predsednik uprave podjetja. Ta je za revijo Epoca povedal, da je Temer vodil razpečevanje podkupninske sheme, ki je izčrpavala podjetje. Batista je med drugim navajal tudi pogovor s Temerjem, v katerem je predsednik predlagal plačilo podkupnine neki priči v sodnem primeru. Spodnji dom kongresa bo moral sedaj glasovati, ali se bo sojenje proti Temerju izvedlo. Za izvedbo sojenja je potrebna dvotretjinska večina, vendar njegovi podporniki zagotavljajo, da je na strani predsednika vsaj polovica poslancev. Proti Temerju je sicer v pripravi še obtožnica članstva v kriminalni združbi in oviranja pravice. Četudi se bo morda predsednik obdržal na oblasti zaradi podpore poslancev, pa zaradi razkritij preiskovalcev očitno izgublja ljudsko podporo. Kar tretjina vladnega kabineta in številni poslanci so v preiskavi brazilskega tožilstva glede sodelovanja v koruptivnih mrežah izčrpavanja podjetij.
Organizacija združenih narodov je sporočila, da se je proces razoroževanja članov levičarske organizacije FARC formalno končal. Skupina je predala nekaj več kot 7100 kosov orožja, ekipe Združenih narodov pa bodo nadaljevale z iskanjem skritih zabojev orožja po podeželskih območjih Kolumbije. Proces razorožitve se bo danes zaključil s slovesnostjo v mestu Mesetas, na kateri bosta prisostvovala vodja FARC-a Rodrigo Londono in kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Skupina FARC naj bi se sedaj preoblikovala v politično stranko. Pogajanja med državno oblastjo in drugo oboroženo levičarsko skupino ELN pa so zaenkrat zastala, ker je slednja pred dobrim tednom dni ugrabila dva nizozemska novinarja.
Nadaljujemo z novicami iz Združenih državah Amerike. Zvezni sodnik Mark Goldsmith je ustavil deportacije iraških državljanov, njegova prepoved izvajanja ukrepa pa bo držala vsaj do desetega julija. Ustavitev deportacij je rezultat sodnikove odločitve glede pritožbe pravnikov neprofitne organizacije ACLU o izvajanju deportacij v Irak s strani Urada za migracije in carino. Ukrepi urada so del izvajanja revidiranega predsedniškega ukaza, v javnosti bolj znanega kot “Muslim Ban”, njegovi delni veljavnosti je namreč pritrdilo vrhovno sodišče. Pritožba pravnikov je bila utemeljena na možni grožnji preganjanja, mučenja ali smrti ob izvedeni deportaciji, z njo pa se je prisilnim vračanjem začasno izognilo skoraj 1500 Iračanov. Slednjim je bil izdan ukaz o takojšnji vrnitvi v Irak, v racijah po državi pa je Urad za migracije v zadnjih tednih aretiral okoli 200 ljudi.
Izraelska vojska je preko noči izvedla tri raketne napade na območju Gaze. Dva napada raket naj bi zadela oporišči Hamasa v bližini mest Rafa in Gaza, rakete pa naj bi pristale v središču glavnega mesta. Izraelski napad je prizadejal zgolj škodo na objektih in ni zahteval žrtev. Po besedah izraelske vojske je bil napad odziv na izstrelitev raket na izraelsko ozemlje, vendar so v Hamasu očitke o sproženih raketah zavrnili in jih označili za izraelsko poneverbo.
Evropska komisija je Googlu naložila globo 2,4 milijarde evrov na osnovi obtožb zlorabe dominantnega tržnega položaja. Po besedah komisarke za konkurenčnost Margrethe Vestager, podjetje Google prevladujoč položaj zlorablja pri storitvah primerjave cen. Gre namreč za to, da so prikazi iskanj prek njihovega iskalnika vodili na Google Shopping in pri tem izrinili druge spletne ponudnike spletnih storitev primerjave cen. Za spremembo, ki bi ponudnike primerjave cen postavila v enak položaj, imajo v Googlu 60 dni časa. Če odločitve Komisije v podjetju ne bodo spoštovali, tvegajo kazni v višini 12,5 milijona evra na dan. Podjetje Google je imelo v letu 2016 sicer skoraj 80 milijard prihodkov.
Haaško pritožbeno sodišče je odločilo, da je Nizozemska delno odgovorna za smrt 300 bošnjaških moških v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 usmrčenih 8000 ljudi. Sodniki so odločili, da so oziroma bi morali nizozemski mirovniki, ki skupini moških niso dovolili ostati znotraj vojaške baze, vedeti, da bodo ti zunaj baze usmrčeni s strani srbske vojske. V razsodbi je tudi odločitev, da mora Nizozemska žrtvam plačati samo 30 odstotkov določene odškodnine. Po mnenju sodišča je namreč obstajala 70 odstotna možnost, da bi bili ti možje usmrčeni, četudi bi bili nastanjeni v vojaški bazi. Na čem takšen verjetnosti izračun temelji, ni znano, je pa sodišče prav tako zavrnilo pritožbo sorodnikov žrtev, da je bila nizozemska vlada odgovorna za varnost ljudi, ki so se zbrali pred vojaško bazo.
Informativni program zaključujemo v Srbiji. Tisoč delavcev tovarne avtomobilov Fiat v Kragujevcu je včeraj opozorilno stavkalo in izvedlo enourni protest, danes zjutraj pa se je začela v tovarni splošna stavka. V stavki, ki jo organizira Samostojni sindikat podjetja Fiat Chrysler avtomobili Srbija, delavci zahtevajo povečanje osnovne plače na 45.000 dinarjev oziroma 370 evrov in nova zaposlovanja. Več pojasni Jugoslav Ristič, predsednik Zveze samostojnih sindikatov.
Delo v tovarni je z današnjim dnem povsem zastalo, saj so delavci začeli splošno stavko. Na zahteve stavkajočih so sicer na upravi tovarne gluhi in zaenkrat tudi zavračajo pogajanja s predstavniki delavcev.
Sledeč zakonodaji bi se morali obe strani, torej delavci in delodajalci, tekom stavke sestati. Kakšni so načrti stavkajočih, če se bo ignoranca uprave nadaljevala, za današnji OFF zaključuje Ristić.
Dodaj komentar
Komentiraj