Luksemburško sodišče je obsodilo dva žvižgača v aferi Luxleaks, Antoina Deltourja in Raphaela Haleta. Oba sta bivša zaposlena pri mednarodni revizorski hiši PricewaterhouseCoopers, ki je bila vpletena v sklepanje ugodnih davčnih dogovorov med državo Luksemburg in nekaterimi mednarodnimi korporacijami, kot so Apple, Ikea in Amazon. Deltour in Halet sta zaradi kraje in kršenja zakonodaje o poslovnih tajnostih obsojena na 12 in 9 mesecev zapora, ostaja pa jima še možnost pritožbe. Eduard Perrin, novinar francoske televizijske hiše France2, ki je dokumente razkril, je bil oproščen.

Namera predsednika Evropske komisije Jeana Clauda Junckerja, da uvede enostavni postopek sprejema prostotrgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado, je naletela na neodobravanje evropskih voditeljev. Enostavni postopek pomeni, da bi sporazum potrdila le Evropski parlament in Evropski svet, ne pa tudi nacionalni parlamenti. Francoski predsednik François Hollande je izrazil mnenje, da je potrditev s strani nacionalnih parlamentov demokratični minimum. Še ostrejša pa je bila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je napovedala, da bo ne glede na izbiro postopka s strani Evropske komisije za mnenje o sporazumu povprašala tudi poslance bundestaga.

Evropska komisija in nemška kanclerka Angela Merkel sta skupno zavrnili poskus Italije, da zaradi finančnih pretresov po brexitu uveljavi izjemo od evropskih pravil glede državne dokapitalizacije bank. Pravila določajo, da morajo pred dokapitalizacijo s strani države izgubo nositi delničarji in upniki banke, kakršnokoli odstopanje od tega pravila pa mora potrditi tako komisija kot vse države članice Evropske unije.

Nadaljujemo z evropsko-turškimi odnosi. Predstavniki držav članic so na bruseljski konferenci brez glasu proti potrdili odprtje 33. poglavja pristopnih pogajanj s Turčijo, ki zadeva finančne in proračunske določbe. Odprtje novega poglavja pogajanj je sicer del dogovora, ki ga je marca letos Evropska unija sklenila s Turčijo v zameno za sodelovanje pri zadržanju beguncev znotraj meja slednje. Turčija, katere vstopna pogajanja so se začela že leta 2005, je od skupno 35 poglavij doslej odprla 16 poglavij in enega začasno zaključila. Približevalnega procesa se je nedolgo tega dotaknil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je v javnem nagovoru naznanil možnost referenduma o njegovem nadaljevanju.

Ostajamo pri turški diplomaciji. Rusija je začela z umikom administrativnih omejitev, ki so onemogočale turističnim agencijam izvajanje potovanj v Turčijo, postopoma pa naj bi se med državama normaliziralo tudi gospodarsko sodelovanje. Odločitev ruskega vrha je odziv na nedavno opravičilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, v katerem je izrazil obžalovanje nad turško sestrelitvijo letala na meji s Sirijo.

Indija je naznanila 23-odstotno povišanje plač in pokojnin trenutnim in nekdanjim državnim uradnikom. Ukrep naj bi državo stal nekaj manj kot 14 milijard evrov ali 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda letno. Cilj ukrepa je povečevanje potrošnje. S tem Indija stremi k ohranjanju relativno visokega deleža potrošnje v bruto domačem proizvodu, s čimer bi se v prihodnosti lahko izognila boleči tranziciji iz gospodarstva, temelječega na investicijah, v gospodarstvo, temelječe na potrošnji. Takšno tranzicijo trenutno skuša prebroditi Kitajska, kjer je delež investicij v gospodarstvu relativno visok, medtem ko je delež potrošnje nižji. Potrošnja trenutno v indijsko gospodarstvo prispeva blizu 60 odstotkov, medtem ko na sosednjem Kitajskem le dobrih 36.

Na parlamentarnih volitvah v Mongoliji je slavila opozicijska Mongolska ljudska stranka, ki je dobila 65 od skupno 76 sedežev. Ljudska stranka je državo vodila že pred letom 2008, ko je država doživljala gospodarski razcvet. V času vladavine trenutno vladajoče Demokratske stranke med letoma 2008 in 2012 pa se je mongolska gospodarska rast upočasnila s 17 na 2,3 odstotka na leto, javni dolg pa se je podvojil. Velik del gospodarskega upočasnjevanja sicer ni posledica gospodarske politike Demokratske stranke, temveč narave mongolskega gospodarstva in zunanjih okoliščin. Najpomembnejša trgovinska partnerica države je sosednja Kitajska, katere gospodarstvo se je v letih vladavine demokratske stranke vedno bolj ohlajalo. Dokončno pa je mongolski gospodarski razcvet zaustavil kolaps cen surovin v zadnjih dveh letih, saj veliko večino mongolskega izvoza predstavlja izvoz surovin, predvsem bakra, premoga, nafte in železa.

Ameriški senat je sprejel zakon o reševanju portoriške finančne krize. Zakon sicer ne predvideva finančne pomoči, prinaša pa ustanovitev nadzornega odbora, ki bo bdel nad financami otoka ter nad pogajanji z upniki in sodišči za delno zmanjšanje dolga. Zakon tudi prepoveduje tožbe upnikov do februarja naslednjega leta. Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je že napovedal hiter podpis zakona, ki mora stopiti v veljavo do jutri, ko zapadejo obveznosti v višini dveh milijard dolarjev. Čeprav zakon Portoriko za zdaj rešuje pred bankrotom, državo pesti huda recesija že zadnje desetletje. V tem času se je za 9 odstotkov zmanjšalo število prebivalstva, kar pomeni kar dvajsetodstotno zmanjšanje količine delovne sile. Izseljevanje je dolžniško krizo karibske državice še potenciralo, v zadnjem času pa se je močno poslabšalo predvsem stanje v zdravstvu in šolstvu. Primanjkuje zdravnikov, zdravil, šole se zapirajo.

Na Balkan. Državna statistična agencija Bosne in Hercegovine je objavila rezultate prvega popisa prebivalstva te države. Objava rezultatov popisa, ki je bil opravljen leta 2013, je bila večkrat odložena zaradi sporov glede metodologije obdelave pridobljenih rezultatov. Spor med statistično agencijo Republike Srpske ter državno in federalno agencijo se je največkrat dotikal vključitve začasnih prebivalcev v popis. Gre za tiste, ki jih dvanajst mesecev pred ali po popisu ni bilo v državi, kar vključuje med 200.000 in 400.000 državljanov BiH. Zaradi nepriznavanja rezultatov popisa je skupščina Republike Srpske sprožila postopek za sprejem zakona, ki bo tej entiteti omogočil objavo rezultatov po lastni metodologiji. Po danes objavljenih rezultatih se je 50 odstotkov prebivalcev BiH opredelilo za Bošnjake, kar je 7 odstotkov več kot neposredno pred vojno, odstotek Srbov je ostal z 31 odstotki praktično enak, medtem ko se je delež Hrvatov s 15 in pol odstotki glede na leto 1991 za dva odstotka znižal.

Mednarodni blok novic zaključujemo na Hrvaškem. Na mejnem prehodu Batina s Srbijo so bile postavljene prve tako imenovane tehnične ovire. To pa seveda ni nič drugega kot dva metra visoka rezalna žica z vrati po celotni širini mostu čez Donavo.

Svetovalnica za migrante je na tiskovni konferenci predstavila primer 37-ih delavcev, ki jim je bil med delom v tujini na prošnjo delodajalca odvzet status davčnega rezidenta. Delodajalec se je na tak način izognil plačilu prispevkov, delavcem pa so ostali visoki računi za plačilo dohodnine. Primer predstavi Goran Zrnić iz Svetovalnice.

Izjava

Kakšne so nadaljnje možnosti za oškodovane delavce, za OFF zaključi Zrnič.

Izjava.