Današnji informativni program začenjamo na drugi strani Atlantika. Ameriški senatorji obeh strank so pod vodstvom Bernija Sandersa, Mika Leeja in Chrisa Murphya javnosti predstavili zakonski predlog za umik ameriške vojaške podpore Saudovi Arabiji v vojni v Jemnu. Osnova za predlagano resolucijo je zakon iz leta 1973, znan pod imenom War Powers Act. Gre za zakonodajo, sprejeto v času vietnamske vojne, ki kongresu omogoča, da preglasuje odločitve predsednika in od predsednika zahteva, da ukaže umik ameriške vojske iz vojnih območij. Ameriška vojska v jemenski vojni neposredno sodeluje s Saudovo Arabijo z dostavo obveščevalnih podatkov in dobavo goriva v zraku savdskim letalom med operacijami bombardiranja Jemna.

Ameriška podjetja so za Saudovo Arabijo tudi glavni dobavitelj opreme in orožja, med drugim tudi kasetnih bomb, uporabljenih v vojni proti Hutijem. Podobna resolucija, ki se je sklicevala na omenjeni zakon, je sicer prišla že na dnevni red glasovanja v spodnjem domu kongresa novembra lani in bila v brezzobi kompromisni različici tudi izglasovana s 366 glasovi za in 30 proti, vendar pa ta resolucija ni bila implementirana.

Zaradi preiskav in protestov javnosti sta v primeru umora slovaškega raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove partnerice Martine Kusnirove odstopila še dva visoka funkcionarja. Po odstopu ministra za kulturo Mareka Madariča, ki ni neposredno vpleten v razkritja umorjenega novinarja, sta s svojih položajev odšla še svetovalka premierja Maria Troškova in vodja sveta za nacionalno varnost Viliam Jasan. V skupni izjavi sta zatrdila, da svojih funkcij do zaključka preiskave ne bosta opravljala. Kuciak, ki je med drugim preiskoval povezave med slovaškimi politiki, italijanskimi poslovneži in mafijsko organizacijo N’dragheta, v svoji nedokončani raziskavi omenja prav Troškovo in Jasana kot ključna v povezavah med slovaškimi politiki in italijansko mafijo.

Premierova svetovalka Maria Troškova, nekdanja finalistka v lepotnem tekmovanju Miss Universe, je leta 2011 skupaj z italijanskim poslovnežem Antoninom Vadalom soustanovila podjetje Gia Managment, nato pa nadaljevala karierno pot kot svetovalka takrat še poslanca Viliama Jasana in kasneje kot svetovalka premierja Roberta Fica. Z istim poslovnežem je glede na novinarjeve preiskave povezan tudi Jasan, od katerega je Vadala odkupil privatno varnostno službo. Italijanski poslovnež Vadala, ki ima v lasti več kmetijskih podjetij na Slovaškem, je osumljen povezave z italijanskim mafijskim klanom Libri, ki velja za enega vplivnejših delov znotraj združbe N’dragheta.

Slovaška policija je v preiskavi umora že aretirala več italijanskih poslovnežev, med drugim tudi že omenjenega Antonina Vadalo in več njegovih sorodnikov. Vadala je sicer podpornik slovaške vladajoče stranke Smer, sam pa nikoli ni bil obtožen kriminalnega dejanja na Slovaškem, četudi se je večkrat znašel v preiskavah zaradi izsiljevanja, pranja denarja in davčnih goljufij, več njegovih podjetij pa je v stečaju z visokimi davčnimi dolgovi. Velja omeniti, da sta imela Vadala in njegovo mafijsko omrežje domnevno prav prek povezav s premierovo svetovalko Troškovo in vodjo sveta za nacionalno varnost Jasanom dostop do premierskega kabineta. Spomnimo, da pa je taisti kabinet nedavno obljubil milijon evrov nagrade za informacije o umoru novinarja, ki je preiskoval povezave med mafijo in slovaškim političnim vrhom.

Nadaljujemo s sumi korupcije in odstopi funkcionarjev. Bolgarska ministrica za energetiko Temenužka Petkova je odstopila s položaja, potem ko je manjše energetsko podjetje Inercom najavilo nabavo premoženja največjega zasebnega energetskega podjetja CEZ. Gre sicer za češko državno podjetje, ki je svojo dejavnost v Bolgariji Inercomu prodalo za 320 milijonov  evrov. Znotraj tega paketa je zajeto distribucijsko in trgovinsko poslovanje ter več parkov, namenjenih obnovljivim virom energije. Ministrica Petkova je sicer dobra prijateljica Ginke Varbakove, ki je lastnica Inercoma, odstop ministrice pa je bil preventiven. Kot je izpostavila v izjavi javnost, je s tem želela umakniti vsak sum o korupciji pri tem poslu. Prevzem poslovanja podjetja CEZ s strani Inercoma pa kljub ministričinem odstopu ostaja sumljiv. Inercom, katerega premoženje je ocenjeno na vsega 45.000 evrov, bi s prevzemom prevzel nadzor nad tretjino celotnega bolgarskega energetskega omrežja.

Evropska komisija je odobrila združitev podjetij Luxottica in Essilor. Italijanska Luxottica je največji svetovni proizvajalec očal in ima z 80 odstotki trga praktično monopolno pozicijo. Francoski Essilor pa zavzema 40 odstotkov svetovnega trga optičnih leč. Evropska komisija je po preiskavi ugotovila, da združitev dveh skorajšnjih monopolistov ne ogroža konkurence.

Hrvaški strokovni odbor, zadolžen za presojo posledic nedemokratičnih režimov, je po letu dni sestajanj pripravil zakonski predlog, ki bi dovolil uporabo fašističnega slogana ustašev “Za dom spremni”, vendar samo v strogo določenih pogojih. Slogan je sicer del grba po razpadu Jugoslavije ustanovljene paramilice Hrvaške obrambne sile ali krajše HOS. Po besedah predsednika odbora Zvonka Kusića pa bi bila uporaba slogana dovoljena zgolj na mestih, kjer bi potekale spominske slovesnosti za umrlimi člani te paramilice. Odbor je bil sicer ustanovljen marca lani, potem ko je bila odkrita spominska tabla HOS v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu.

Predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc in predsednik stranke Nova ljudska stranka Slovenije Franc Kangler sta podpisala dogovor o skupnem nastopu na prihajajočih volitvah pod imenom Združena desnica. V Novi ljudski stranki so poudarili željo po vzpostavitvi delovanja pravne države in pravnega reda, v pomoč za to pa so jim gotovo izkušnje njihovega predsednika Kanglerja in njegovih številnih pravnih bitk na sodiščih. Obe stranki skupno programsko stališče vidita v pomembnosti vrednote družine in sta v svojem programu napovedali nove ukrepe pomoči slovenskim družinam v obliki univerzalnega otroškega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka. Skupne investicije v boljšo rodnost maternic slovenskih državljank naj bi glede na programske postavke koalicije znašale dobrih 650 milijonov evrov. Zakaj so se v stranki Glas za otroke in družine odločili za sodelovanje z Novo ljudsko stranko, pojasni njen predsednik Aleš Primc.

izjava1.mp3

Predsednik Nove ljudske stranke Franc Kangler je bil s strani Okrajnega sodišča v Mariboru obsojen na 7 mesecev pogojne zaporne kazni zaradi nezakonitega posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah, trenutno pa poteka sodna obravnava, v kateri tožilstvo v zadevi Toplarna očita zlorabo položaja. Obtožnica je bila v zadnjem primeru vložena že leta 2013, vendar pa postopek ni stekel, ker je Kanglerjev odvetnik zahteval izločitev dveh sodnikov, primer pa bo zastaral letos septembra. Zakaj obsodbe in sumi korupcije Kanglerja za stranko Glas niso ovira pri sodelovanju, za zaključek današnjega OFF-a pojasni Primc.

izjava2.mp3