Vodstvo newyorške univerze  Columbia je suspendiralo, izključilo oziroma razveljavilo diplome študentom, ki so se udeležili zasedbe univerzitetne stavbe Hamilton Hall, 30. aprila lani. Tekom zasedbe poslopja na Manhattenskem kampusu so se študentje zabarikadirali v prostore stavbe, od koder jih je nasilno odstranila policija. Kaznovanje lastnih študentov je sledilo sobotni aretaciji palestinskega podiplomskega študenta na univerzi Columbia Mahmuda Halila zaradi propalestinskega aktivizma. Halila, ki ima dovoljenje za stalno bivanje v ZDA, si oblasti želijo izgnati iz države, kar je zvezni sodnik začasno preprečil. Halil na dokončno sodbo trenutno čaka v priporu. Aretacija Halila in kaznovanje študentov sta se zgodila zgolj teden za tem, ko je predsednik Donald Trump Univerzi Columbia odvzel slabih 400 milijonov evrov državnega financiranja zaradi nenaslavljanja anti-semitizma.

V protest proti Halilovi aretaciji so člani antisionistične organizacije Judovski glas za mir okupirali prostore Trumpovega nebotičnika, ki je v lasti predsednika Trumpa. Protestniki so v majicah z napisom »Judje pravimo, ustavimo oboroževanje Izraela« več kot eno uro vztrajali v stavbi vzklikajoč »borite se proti nacistom, ne študentom«. Policija je aretirala 98 protestnikov in jih nasilno odpeljala z mestnimi avtobusi, reograniziranimi v represivne namene.

Združene države Amerike niso podaljšale 60-dnevne izjeme ruski centralni banki in nekaterim komercialnim bankam, ki jim je omogočala dostop do ameriških plačilnih sistemov za izvajanje večjih transakcij s področja energije. Ukrep je sprejela administracija prejšnjega ameriškega predsednika Joeja Bidna. Odločitev, da izjem ne podaljšajo, so ZDA izvedle v času pogajanj z Rusijo o sprejetju predlagane 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je za javnost sporočil, da je načeloma pripravljen sprejeti začasno premirje, a dodal, da bi se rad pogovoril še o podrobnostih.

Armenske in azerbajdžanske oblasti so dosegle dogovor o zadnjih spornih točkah mirovnega sporazuma in pristale na podpis. Državi sta v sporu zaradi regije Gorski Karabah že vse od razpada Sovjetske zveze. V času Sovjetske zveze je bilo to ozemlje avtonomna pokrajina znotraj azerbajdžanske republike. Po mednarodnem pravu je z razpadom Sovjetske zveze območje tako pripadlo Azerbajdžanu. Napetosti na omenjenem ozemlju so kulminirale septembra 2023, ko je Azerbajdžan v 24-urni ofenzivi zavzel celotno območje. Prvi korak k spravi je bilo armensko priznanje suverenosti Azerbajdžana nad območjem, saj je bila vrnitev območja eden ključnih pogojev Azerbajdžana za sklenitev mirovnega sporazuma. Več o osnutku mirovnega dogovora v Kultivatorju ob 17. uri.

Skupina stotih posameznikov je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah zasedla vhod v redakcijske prostore medija N1 Srbija v Beogradu. Med udeleženci so prevladovali člani stranke Gibanje socialistov podpredsednika srbske vlade Aleksandra Vulina. Na vprašanja novinarjev N1 Srbija o namenu blokade udeleženci niso želeli odgovoriti, a jim je kasneje na seji parlamenta glas posodil kar Vulin sam. Vulin je v svoji naslovitvi dogodka na seji parlamenta dejal, da so protestniki želeli prikazati tudi drugo stran Srbije, izven kadra telefonske kamere. Mimoidoči 42-letnik, ki je pred dogodkom prav takšno kamero uporabil za dokumentacijo prisotnih na blokadi, je zavoljo svoje želje po dokumentaciji dogajanja prejel udarec na nos.

Ponoči se je v Pionirskem parku v Beogradu zbralo okrog sto traktoristov, ki bodo s svojimi traktorji na sobotnem protestu služili kot zaščita za tako imenovane Študente, ki se želijo učiti. Skupina študentov, ki jo vodi Miloš Vučević, zvani Ćaci, nasprotuje blokadam fakultet in šol, ki v Srbiji vztrajajo vse od padca nadstreška železniške postaje v Novem Sadu prvega novembra lani. V soboto bo v Beogradu potekal protest, na katerega so študentje povabili vse prebivalce. Organizatorji pričakujejo, da se bo protesta udeležilo več sto tisoč ljudi.

Parlament Republike Srbske je sprejel osnutek nove ustave in zakon o zaščiti ustavnega reda Republike Srbske. Osnutek nove ustave entiteti Bosne in Hercegovine daje večje pristojnosti zlasti prek zagotovitve pravice do samoodločbe, sporazumu o spremembi mejne črte med entitetama in svobodne volje za odstop od sporazumov na ravni Bosne in Hercegovine. Zakon o zaščiti ustavnega reda po drugi strani določa ustanovitev posebnega tožilstva in sodišča, ki bosta zadolžena izključno za vprašanja povezana z ustavno ureditvijo države. Poleg tega predvideva tudi ustanovitev posebne priporne enote v banjeluškem zaporu za določena kazniva dejanja. Dokumenta je parlament entitete sprejel le dan po izdanem nalogu, ki ga je za privedbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, predsednika vlade Republike Srbske Radovana Viškovića in predsednika narodne skupščine entitete Nenada Stevandića izdalo tožilstvo Bosne in Hercegovine.

Dan po imenovanju novega grškega predsednika Constantina Tassoulasa je grška vlada doživela prevetritev. Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je kot odgovor na večdnevne proteste zaradi železniške nesreče leta 2023, ki je terjala sedeminpetdeset žrtev, zamenjal več ministrov. Med najvidnejšimi novoimenovanimi ministri sta Kiriakos Pierrakakis, ki bo vodil finančno ministrstvo in Makis Voridis, ki bo zadolžen za ministrstvo za migracije. Na mesto zloglasnega ministra za transport pa je nastavil dosedanjega začasnega ministra za ekonomijo, Christosa Dimaskamo. Železniška nesreča se je zgodila osemindvajsetega februarja 2023 kot posledica trka potniškega in tovorniškega vlaka blizu predora severno od Larise.

Odbor državnega zbora za kulturo je s štirinajstimi glasovi za in nobenim proti z dnevnega reda umaknil obravnavo predloga zakona o medijih. Umik zakona z dnevnega reda so predlagale poslanske skupine koalicije, ki želijo obstoječi predlog skladno s prejetimi mnenji še dopolniti. Po zagotovilih ministrice za kulturo Aste Vrečko dopolnitve predloga ne bodo vsebinske narave. Predlog zakona bodo člani odbora obravnavali na aprilskem zasedanju.

OFF je pripravila vajenka Izabella, mentoriral je Fin.