Protestna lokomotiva puha s polno paro
V nedeljo so v skoraj stotih grških mestih potekali protesti, združeni pod sloganom Nimam kisika. Demonstranti so od vlade zahtevali pojasnila zaradi razkritja novih informacij glede železniške nesreče v občini Tempi pri Larisi, do katere je prišlo pred dvema letoma. Protesti so potekali tudi v trinajstih mestih po Evropi. V trčenju potniškega in tovornega vlaka, ki sta na liniji med Atenami in Solunom vozila v nasprotni smeri po istem tiru, je umrlo 57 ljudi. Prejšnji teden je v javnost prišel zvočni posnetek, na katerem ljudje na vlaku iščejo pomoč, potem ko je eden izmed študentov po trku poklical na telefonsko številko za nujne primere. Iz posnetka je razvidno, da je trideset potnikov umrlo zaradi zadušitve in opeklin, saj se je po eksploziji vnel požar, ne pa neposredno zaradi trčenja.
Največ protestnikov se je zbralo v Atenah, kjer je pred parlamentom demonstriralo okoli trideset tisoč ljudi, v Solunu okoli šestnajst tisoč. Protesta se je udeležil tudi novinar Toni Rigopulos, ki pojasni, zakaj je prišlo do demonstracij.
Protestniki so pred parlamentom v grški prestolnici z rdečo barvo zapisali imena vseh žrtev in vzklikali »morilci« in »nimam kisika«. Policija se je nad demonstrante, ki so v policiste metali kamne in bakle, spravila s solzivcem in šok granatami. Več o poteku protesta v Atenah Rigopulos.
Demonstranti oblasti obtožujejo prikrivanja dokazov o preiskavi železniške nesreče. Strokovnjaki, ki so sodelovali z družinami umrlih, so domnevali, da je tovorni vlak morda prenašal vnetljive snovi, ki niso bile zapisane v poročilu o tovoru. Po poročanju grškega časnika Katimerini so preiskovalci in britanski digitalni forenziki od petnajstih trdih diskov, iz katerih je možno pridobiti posnetke z železniških postaj, posnetke pridobili zgolj od dvanajstih. Odgovorni podjetja Hellenic Railways Organization niso predložili posnetkov z nakladalne postaje tovornega vlaka, a zgolj posnetke s postaj, na katerih je ustavil potniški vlak. Po poročanju časnika obnovitev starih posnetkov ni verjetna. Rigopulos pove, da preiskovalci po uvodnih preiskavah niso mogli zbirati dokazov, saj so pristojni kraj nesreče čez dva dni zasuli.
Dan po nesreči je odstopil minister za promet Kostas Karamanlis, ki je prevzel odgovornost za dolgoletne napake grških oblasti na področju prometa. Predsednik vlade Kirjakos Micotakis je krivdo za nesrečo pripisal človeški malomarnosti in ne zastarelemu železniškemu omrežju. Maja leta 2023 so v Grčiji potekale parlamentarne volitve, na katerih je Micotakisova stranka Nova demokracija osvojila skoraj 40 odstotkov glasov, a nobena stranka ni mogla oblikovati vlade, zato je Micotakis sklical predčasne volitve. Junija je Nova demokracija prejela večjo podporo, opozicijska Siriza manj. Sogovornik pove, da vlada po njihovem mnenju ne nosi politične odgovornosti za nesrečo.
Marca lani je vlada prestala glasovanje o nezaupnici, ki jo je sprožila opozicija. Nezaupnico je opozicija vložila, saj je grški tednik To Vima razkril, da je bil zvočni posnetek med dvema zaposlenima na grških železnicah zmanipuliran, da bi kot razlog za nesrečo okrivili človeško malomarnost. Glasovanje komentira Rigopulos.
Sogovornik pove, da se je retorika vladajoče konservativne vlade po množičnih protestih spremenila. Napade na protestnike je zamenjala podpora za žalujoče, češ da so vsi na isti strani.
Vodja evropskega javnega tožilstva Laura Kövesi je kot razlog za nesrečo navedla neimplementacijo pogodbe med Evropsko komisijo in Grčijo iz leta 2014, znane kot pogodba 717. V okviru pogodbe bi morala grška vlada poskrbeti za rekonstrukcijo in posodobitev signalizacije, a je preiskava Evropskega javnega tožilstva odkrila nepravilno izvajanje pogodbe. Decembra 2023 je Evropsko javno tožilstvo vložilo obtožnico zoper 23 osumljencev, med drugim 18 javnih uslužbencev, zaradi kaznivih dejanj, povezanih z izvrševanjem pogodb za ponovno vzpostavitev sistemov daljinskega upravljanja in signalizacije v grškem železniškem omrežju. Tožilstvo je štirinajst javnih uslužbencev hčerinske družbe grške železniške organizacije, znane kot ERGOSE, obtožilo goljufanja s subvencijami in štiri javne uslužbence obtožilo poneverbe sredstev.
V pismu, naslovljenem na grške oblasti, je evropska tožilka Popi Papandreou dva nekdanja ministra za infrastrukturo obtožila nepravilnega ravnanja. Poleg Karamanlisa, ki je po nesreči odstopil, tudi Hristosa Spircisa, ki je bil prometni minister v času, ko je bil predsednik vlade Aleksis Cipras iz vrst Sirize. V pismu je Papandreou od grške vlade zahtevala preiskavo, saj lahko po grški zakonodaji ministre preiskuje zgolj parlament. Več Rigopulos.
Sogovornik pove, da signalizacija na večjem delu železniškega omrežja po nesreči še vedno poteka ročno.
Grške oblasti se še naprej sprenevedajo in za zastareli železniški sistem ter nepravilno izvajanje pogodb nočejo sprejeti niti politične odgovornosti. Protestni vlak pa, po vsej verjetnosti, še ni zavil na končno postajo.
Dodaj komentar
Komentiraj