Deželne volitve na Bavarskem so precej spremenile razmerja moči v tamkajšnjem parlamentu. Konservativna Krščansko-socialna unija (CSU) ostaja največja stranka, vendar pa so dobili le 37,2 odstotka glasov, kar je več kot deset odstotkov manj kot pred petimi leti in prvič po letu 1954, da je stranka dosegla manj kot 40 odstotkov. Na drugo mesto so se s 17 in pol odstotki uvrstili Zeleni, ki so skorajda podvojili rezultat izpred štirih let in prevzeli prvo mesto med strankami levega pola od socialdemokratov. Ti so tudi največji poraženci volitev, saj niso dosegli niti deset odstotkov glasov in so zasedli šele peto mesto. Pred njih so se uvrstili še lokalna stranka Svobodni volivci in desna Alternativa za Nemčijo. Ta se je prvič uvrstila v bavarski parlament, a 10,2 odstotka glasov je manj, kot so pred dvema letoma dosegli v Baden-Wurtenbergu in v Porenju, deželah, ki so tradicionalno precej manj konservativne kot Bavarska.

Volitve na Bavarskem so potrdile trend upadanja moči tradicionalno vodilnih strank konservativne unije CDU in CSU kanclerke Angele Merkel in socialdemokratov. O tem, kaj Bavarske volitve pomenijo za vladajočo veliko koalicijo omenjenih strank v Berlinu, komentira poročevalka Televizije Slovenija v Nemčiji Polona Fijavž:

Izjava

Nič manj enostavno ne bo sestavljanje vladne koalicije v Luksemburgu. Največ, 28 odstotkov glasov, je dosegla Krščansko socialna ljudska stranka, ki je trenutno v opoziciji in je vodila vse povojne luksemburške vlade, razen dveh. Ta rezultat pa jim nikakor ne zagotavlja vrnitve na tradicionalno mesto vodenja vlade. Stranke trenutne vladne koalicije so namreč skupno dosegle 31 sedežev v 60-članskem parlamentu, enega manj, kot so jih imele do sedaj. Vodja modre liberalne Demokratske stranke in premier Xavier Bettel je zato že izjavil, da so volivci potrdili aktualno, tako imenovano  gambijsko koalicijo, ki jo sestavljajo še rdeči socialdemokrati in zeleni Zeleni.

Pregled evropskih volitev zaklučujemo v Belgiji, kjer so potekale lokalne volitve. V slavno številnih in kompleksnih parlamentih so največ pridobili Zeleni, največ v Bruslju. Socialdemokrati bodo še naprej vodilni v bruseljski regiji, a so izgubili veliko glasov, ne zgolj proti Zelenim, ampak tudi proti levičarski Delavski stranki. Zeleni so bili uspešni tudi v Flandriji, kjer pa bo vodilno vlogo še naprej imelo separatistično Novo flamsko zavezništvo. V frankofonski Valoniji je socialdemokratska stranka ohranila primat.  

Pet tednov po volitvah niso vladi nič bližje na Švedskem. Vodja desnosredinske stranke Zmerni Ulf Kristensson je namreč moral priznati, da ne more sestaviti vladne koalicije, in je vrnil mandat. Predsednik parlamenta mora sedaj izbrati novega kandidata za premiera. Prva izbira za to bi lahko bil dosedanji premier in vodja socialdemokratov Stefan Lofven. Socialdemokrati so največja stranka v parlamentu in Lofven je povedal, da je pripravljen poskusiti sestaviti vlado iz levih in levosredinskih strank, izključuje pa možnost velike koalicije.  

Sirija in Jordanija sta po treh letih odprli glavni mejni prehod med državama. Prehod v mestu Nasib je bil pred zaprtjem pomemben ne zgolj za Sirijo, ampak je predstavljal glavno kopensko pot do zalivskih držav tudi za Libanon in Turčijo. Sirska vojska je območje okoli mejnega prehoda ponovno zavzela junija. Mejni prehod na Golanski planoti je odprl tudi Izrael. Prehod na območju, ki ga Izrael okupira od leta 1973, je Izrael prepustil vojakom mirovne misije Organizacije združenih narodov. Ti so območje zaradi vojaških spopadov zapustili leta 2014.

Pogajanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom se ponovno zapletajo. Britanski minister za brexit Dominic Raab je namreč v nedeljo nenapovedano odpotoval v Bruselj na sestanek z glavnim evropskim pogajalcem Michelom Barnierom, kjer je povedal, da je evropski predlog o rešitvi vprašanja meje med Severno Irsko in Republiko Irsko nespremenljiv. S tem je pod vprašaj postavljena tudi uspešnost vrha Evropske unije v drugi polovici tega tedna, za katerega je bilo predvideno, da bo razrešil glavna vprašanja o britanskem izstopu iz Unije. Po predlogu Bruslja bi Severna Irska ohranila odprto mejo z Republiko Irsko in bi tako ostala v carinski uniji, medtem ko bi se ostali del Združenega kraljestva umaknil. Britanska premierka Theresa May, ki se za parlamentarno večino zanaša na glasove severnoirskih unionistov, je Barnieru sporočila, da v njeni vladi ni podpore za takšen dogovor. Britanska stran sedaj želi podaljšanje rokov za zaključitev pogajanj. V soboto je bil sicer dosežen dogovor, da se tranzicijsko obdobje, potem ko bo Združeno kraljestvo politično zapustilo EU, a ostalo v skupnem trgu in carinski uniji, podaljša z 18 na 21 mesecev.

Slovenski državni holding in Nova ljubljanska banka sta danes objavila namero za prvo javno ponudbo delnic. To bo namreč način prodaje banke, kjer ima trenutno država 100-odstotni lastniški delež. Država se je v Bruslju zavezala, da bo do konca letošnjega leta svoj delež zmanjšala na 50 odstotkov, do sredine prihodnjega leta pa na 25 odstotkov. Ponudba delnic zato znaša najmanj 50 odstotkov plus ena delnica in največ 75 odstotkov minus ena delnica. Prodaja bo potekala na ljubljanski in londonski borzi in se bo začela v prvem tednu novembra. Prvih deset odstotkov delnic bo namenjenih malim investitorjem, preostanek pa bo namenjen investicijskim investitorjem, torej finančnim skladom in drugim bankam. NLB sicer v zadnjem času posluje precej uspešno, saj v zadnjih štirih letih in pol beleži dobiček, delež slabih posojil pa se je znižal s skoraj dvajset na dobrih osem odstotkov. Pred prodajo bo NLB državi izplačala še 270 milijonov evrov dividend.