OFF zmage HDZ

OFF zmage HDZ

Aktualno-politična novica
volitve
6. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

kujuplenko
Koronavirus razsaja po hrvaški vladi
 / 30. 1. 2020
Na hrvaških parlamentarnih volitvah je največ poslanskih sedežev, to je 68, prejela Hrvaška demokratska skupnost HDZ pod vodstvom trenutnega premierja Andreja Plenkovića. Ta bo tako ponovno dobil priložnost, da sestavi novo vlado. S 43-imi sedeži se je na drugo mesto uvrstila koalicija Restart s socialnimi demokrati na čelu, ki so ji javnomnenjske ankete sicer napovedovale prednost pred HDZ-jem. Novost je tudi uspeh levozelene platforme Možemo!, ki je dobila 6 sedežev. Več o volitvah pa v današnjem OFFsajdu ob petih. 

V Dominikanski republiki je na predsedniških volitvah slavil kandidat opozicijske Moderne revolucionarne stranke, v Združenih državah Amerike šolani ekonomist Luis Abinader. Ta je po 60-ih odstotkih preštetih glasov s 53-imi odstotki podpore močno vodil pred drugouvrščenim kandidatom Gonzalom Castillem iz do sedaj vladajoče Dominikanske osvobodilne stranke, ki je dobil 37 odstotkov glasov, in tretjeuvrščenim Leonelom Fernándezom. Ta je iz vladajoče stranke izstopil, potem ko je ta za svojega predsedniškega kandidata imenovala Castilla, in kandidiral kot predstavnik stranke Ljudska sila. S takšnim rezultatom je Dominikanska osvobodilna stranka prvič po 16-ih letih izgubila večino. 

Več tisoč ljudi se je udeležilo protesta v Rimu, ki ga je v podporo migrantskim delavcem v kmetijskem sektorju organiziral italijanski temeljni sindikat Unione Sindacale di Base. Sindikat meni, da v italijanskem kmetijstvu letno dela okoli 200.000 tujih iregularnih delavcev, ki zaradi neurejenih papirjev in dela na črno predstavljajo lahko tarčo za ekstremno izkoriščanje. Po podatkih Nacionalne kmetijske zveze Coldiretti četrtino hrane v Italiji pridela okoli 370.000 sezonskih tujih delavcev. Zaradi koronavirusa je sicer pritok sezonskih delavcev močno splahnel, zato je italijanska vlada maja uvedla šestmesečno dovoljenje za bivanje migrantom brez statusa. To je sprožilo proteste migrantov, ki so menili, da ukrep prihaja predvsem iz koristoljubja in ne iz spoštovanja človekovih pravic. Migranti namreč nimajo nobenega zagotovila, da jih oblasti ne bodo deportirale takoj, ko se sezona konča. 

Več tisoč protestnikov se je zbralo tudi na bruseljskih ulicah s transparenti z napisi, kot je: »Ne sodi ženske po njenem ovitku«. Nasprotovali so nedavni sodbi ustavnega sodišča, da prepoved verskih simbolov v visokošolskih prostorih, med katere spadajo tudi naglavne rute, ni neustavna. Tožbo je vložila skupina muslimanskih študentk, potem ko je kolidž Francisco Ferrer prepovedal zakrivanje glav v svojih prostorih. 

Protesti v Maliju trajajo že od prejšnjega meseca. A predsednik Ibrahim Bubakar Keita se je z vodjo protestniškega gibanja, imamom Muhmadom Dikom, prvič sestal šele včeraj. Tako imenovano Gibanje 5. junija zahteva odstop predsednika in vlade, razpustitev parlamenta ter formiranje nove tranzicijske vlade, ki bi imenovala novega premierja. Protesti prihajajo v odgovor na pogoste obtožbe o korupciji trenutne vlade, slabo financiranje javnih storitev in slabšanje gospodarskega stanja. Nezadovoljstvo dodatno zaostruje medetnično nasilje oboroženih skupin, med njimi tuareških separatistov, ki je od leta 2012 povzročilo več tisoč smrti in razseljevanje več stotisočev Malijcev. Keika je prejšnji mesec sicer ponudil oblikovanje skupne vlade narodne enotnosti, kar pa so protestniki zavrnili. 

O konfliktih na otoku Mindanao
 / 26. 5. 2017
Na Filipinih je Nacionalna zveza ljudskih pravnikov na vrhovno sodišče vložila zahtevo za razveljavitev protiterorističnega zakona, ki ga je nedavno sprejel predsednik Rodrigo Duterte. Zakon varnostnim službam dovoljuje do 90 dni sledenja in prisluškovanja ter aretacijo in pridržanje osumljencev do 24 dni brez naloga. Zveza pravnikov meni, da tovrstne pristojnosti niso v skladu z ustavo, obenem pa zakon kritizirajo zaradi ohlapnih določil, koga lahko targetira oziroma kdo je definiran kot terorist. Tako bi po njihovem lahko prihajalo do zlorab, saj bi lahko kot terorist obveljal vsak, ki bi nasprotoval predsednikovim politikam.  

Od novic o živih prehajamo k novicam o mrtvih. V Alžirijo se je po stoletju in pol vrnilo 24 glav alžirskih borcev proti francoski kolonialni oblasti, ki so bile do sedaj razstavljene v pariškem Muzeju o človeku. Na 58. obletnico alžirske osamosvojitve od Francije so zanje priredili slavnostno procesijo, ki jo je spremljal jok nekaterih prisotnih. 

Ekvadorske oblasti so ekvadorskemu staroselskemu plemenu vrnile truplo njegovega poglavarja Mašutaka, ki bo ponovno pokopano, tokrat po plemenski tradiciji. Poglavar je namreč umrl v bolnišnici, po mnenju oblasti zaradi koronavirusa, kar pa člani plemena zanikajo. Oblasti jim trupla zaradi ukrepov proti širjenju virusa niso predale, zato se je pleme zateklo k sredstvom pritiska in pridržalo šest talcev, od tega dveh policistov, dveh vojakov, ene uradne osebe in enega civilista. Oblasti so zato truplo poglavarja izkopale in ga vrnile plemenu, to pa je vrnilo talce. 

Velika uharica - mladiča
O elektrokuciji velikih uharic
 / 17. 6. 2020
Novice iz Slovenije

V okviru projekta PoLJUB je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspela doselitev ogrožene vrste metulja barjanskega okarčka v naravni rezervat Iški morost. Projekt predstavi Čelik.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness