V Belorusiji so v petek potekali protesti zoper ponovno kandidaturo aktualnega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je na predsedniškem stolčku zasidran vse od leta 1994. Opozicijski kandidati so zato v glavnem mestu Minsk na protestih zbirali podpise proti ponovni kandidaturi, policija pa je aretirala 140 protestnikov, med njimi tudi novinarja tujih medijev. Med protestom je bil v Minsku več ur moten dostop do interneta, povod za demonstracije pa je bilo nestrinjanje s pridržanjem opozicijskega kandidata Viktorja Babarika in njegovega sina Eduarda, ki vodi očetovo volilno kampanjo. Policija je kot razlog pridržanja navedla sum utaje davkov, saj je Babariko 20 let vodil Belgazprombank, ki je v lasti plinskega velikana Gazproma. Predsednik je izjavil, da je preprečil revolucijo in obvaroval suverenost države.

Vročinski volilni val je popustil v Srbiji, kjer je na parlamentarnih volitvah zopet na vrhu Aleksandar Vučić. Klavrna udeležba na volitvah ni dosegla petdeset odstotkov. Zmagovalna Vučićeva napredna stranka bo tako v 250-članskem parlamentu zasedla kar 190 parlamentarnih sedežev, s čimer si je zagotovila ustavno večino. Srbski napredni stranki bodo družbo ponovno delali koalicijski partnerji socialisti Ivice Dačića z okoli 11 odstotki podpore in koalicija župana Novega Beograda Aleksandra Šapića s 4 odstotki glasov. Opozicijske stranke so volitve v veliki meri bojkotirale, rekoč, da niso bili zagotovljeni ustrezni demokratični standardi. Več v OFFsajdu ob 17h. 

Temperatura se dviguje tudi na ameriškem političnem parketu, kjer predsednik Donald Trump zanika govorice o bojkotu predvolilnega shoda v Oklahomi. Navadno polno nabita dvorana rdečih čepic je bila tokrat, po fotografijah sodeč, le dvotretinjsko zasedena. Po predsednikovem mnenju so bila razlog svarila strokovnjakov pred udeležbo na množičnih prireditvah zaradi koronavirusa. 

V Združenem kraljestvu je vlada na nacionalni dan Windrusha ustanovila delovno skupino, ki bo naslavljala probleme, s katerimi se sooča tako imenovana generacija Windrush. Gre za skupino Afrokaribčanov iz nekdanjih britanskih kolonij, ki so v letih od 1948 do 1971 na Otok prispeli kot poceni delovna sila ob povojnem pomanjkanju domače. Migrante je takrat povabila vlada in jim zagotovila, da lahko tam tudi ostanejo, kljub temu da so bili prenekateri brez osebnih dokumentov. Vendar se je na Otoku leta 2012 spremenila migracijska zakonodaja, ki je zahtevala, da se morajo priseljenci brez dokumentov evidentirati in dokazati, da so na Otoku bivali že pred letom 1973. Pred tem letom priseljenci dokumentov za bivanje niso potrebovali, saj se jim je takrat avtomatično priznala pravica do bivanja. Leta 2018 je prišlo do tako imenovanega škandala Windrush, ko so vsaj 83 pripadnikov te generacije na silo deportirali iz države. Številnim drugim pa niso priznali socialnih in drugih pravic, ki jim pripadajo kot prebivalcem Otoka.

Študentske skupine in vodstva sindikatov v Hongkongu niso uspeli zagotoviti zadostne volilne udeležbe na glasovanju za stavko proti zakonodaji o nacionalni varnosti, ki jo je sprejela Kitajska. Nova kitajska zakonodaja kriminalizira delovanje v podporo odcepitve od Kitajske, spodkopavanje moči avtoritete centralne kitajske vlade, uporabo nasilja in ustrahovanja ter posredovanje zunanjih sil v Hongkongu. Slaba volilna udeležba nakazuje slabšo podporo protestom proti vmešavanju Kitajske v avtonomijo Hongkonga, ki so se sprva zdeli precej množični. 

Južni tranzicijski svet, ki je aprila razglasil samoupravo, je zavzel otok Sokotra, ki se nahaja ob vstopu v Adenski zaliv. Tam poteka poteka pomembna pot za ves ladijski promet med Evropo in Kitajsko. Vlogo Južnega tranzicijskega sveta znotraj koalicije pod vodstvom Saudove Arabije in situacijo v Jemnu komentira sociolog Primož Šterbenc. 

Izjava

Podpora Južnemu tranzicijskemu svetu je večinoma omejena na območje Adna, razloži Šterbenc. 

Izjava

ODPOVED: OFF je pod mentorstvom Zale pripravila Magdalena.