Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je napovedal, da bo vlada sprejela sveženj davčnih ukrepov, s katerimi bi v državi zmanjšali dohodkovno neenakost. Predsednik se je osredotočil predvsem na višjo obdavčitev rudarskega sektorja, ki je na račun višanja cen kovin v zadnjem letu beležil velike dobičke. Z obdavčenjem bi država skušala pridobiti proračunska sredstva. Tokajev je izpostavil visoko premoženje nekdanjih političnih veljakov in njihovih bližnjih ter predlagal porazdelitev njihovega premoženja. Kazahstanski predsednik je svojega predhodnika Nursultana Nazarbajeva in z njim povezane funkcionarje v zadnjih dneh umaknil z vseh položajev, ki so jih še zasedali. Kazahstan je dobil tudi novega predsednika vlade, Alikhana Smailova, ki je bil v prejšnji teden razpuščeni vladi podpredsednik. Zaradi protestov je Tokajev zaprosil za pomoč Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti. Njeni vojaki bi se v prihodnjih dveh dneh umaknili z ozemlja srednjeazijske države. 



V Kazahstanu se je dvignil prah zaradi fotografij, na katerih so pripadniki kazahstanskih vojnih enot, ki nosijo modre čelade Združenih narodov. Na uniformah so imeli oznake OZN-a tudi beloruski vojaki, ki so v državo prišli pod okriljem Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti. Združeni narodi niso bili vpleteni v nemirno dogajanje v državi in tam nimajo svojih vojakov. Po pričevanjih strokovnjakov naj bi kazahstanski vojaki z modrimi čeladami pripadali vojaškim enotam za ohranjanje miru pod imenom KAZBAT, ki pa so izurjeni po načelih Združenih narodov. To potezo so komentirali tudi predstavniki Združenih narodov, ki pa so pojasnili, da je nošenje modrih čelad ali njihove značke dovoljeno le, če opravljajo naloge, ki so jim dodeljene v okviru mirovnih operacij Združenih narodov, ki jih odobri Varnostni svet Združenih narodov.

Ukrajinski predsednik Vlodimir Zelenski je povedal, da je Ukrajina pripravljena sprejeti potrebne odločitve za konec vojne v Dombasu. Ukrajinska stran si želi, da bi na oživljenih pogovorih tako imenovane Normadijske četverice – to so poleg Ukrajine še Rusija, Nemčija in Francija – prišlo do dogovora o koncu konflikta na vzhodu države. Ta pogajanja so bila prekinjena lanskega novembra. Danes naj bi se v Moskvi mudili francoski diplomati, da bi z rusko stranjo uskladili termin naslednjega srečanja. Ukrajina je bila tud predmet pogovorov med ameriškimi in ruskimi diplomati v začetku tedna v Ženevi, a ti niso prinesli nikakršnega napredka. 

Ameriški predsednik Joe Biden je v nasprotju s svojimi predvolivnimi obljubami povedal, da nasprotuje tako imenovanemu filibusteru. Gre za orodje obstrukcije v senatu ameriškega Kongresa, ki zahteva, da je za končanje vsake debate o zakonu potrebnih 60 od 100 glasov. Efektivno to pomeni, da za normalno sprejemanje zakonov v senatu navadna večina, ki jo trenutno imajo Bidnovi demokrati, ne zadostuje, zaradi česar je velik del Bidnove agende ostal neuresničen. Biden se trenutno najbolj posveča sprejetju dveh zakonov o volilni zakonodaji, ki bi postavila enotna pravila glede registracije volivcev. Trenutno je to v rokah posameznih zveznih držav. Te pogosto postavijo takšna pravila, ki otežujejo registracijo temnopoltih in manjšin. 

Evropska komisija je ustavila izplačilo finančne pomoči Bosni in Hercegovini v vrednosti 125 milijona evrov, ki je bila državi namenjena zaradi posledic epidemije. Odločitev je sledila opozorilom o sankcijah iz Bruslja zaradi delovanja vodstva Republike Srbske. Bosna in Hercegovina je z Evropsko komisijo dogovor o paketu pomoči podpisala decembra, 250 milijonov vredna pomoč, ki naj bi bil namenjena Federaciji Bosne in Hercegovine, Republiki Srbski in Distriktu Brčko. Predstavniki delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini so pojasnili, da je bilo financiranje zaustavljeno na podlagi neupoštevanja smernic pri pogojih financiranja, kot so načrtovanje ekonomskih ukrepov, izgradnja infrastrukture, finančna stabilnost, transparentnost in boj proti korupciji. Kdaj bo preostala polovica sredstev izplačana, še ni znano.

Zaposleni na RTV Slovenija bodo morali volitve v svet delavcev spet ponoviti. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je septembrske volitve v svet delavcev za obdobje od leta 2021 do leta 2025 razveljavilo. Na včerajšnjih volitvah je svoj glas oddalo premalo delavcev, da bi bile veljavne. Za veljavnost volitev bi se jih morala udeležiti več kot polovica delavcev z aktivno volilno pravico, ker pa tega kvoruma niso dosegli bodo volitve ponovili. Poleg 15-članskega sveta delavcev bodo RTV-jevci za štiriletni mandat izbirali tudi tri predstavnike zaposlenih v programskem svetu in dva predstavnika nadzornega sveta zavoda. Obema se mandat izteče konec tega meseca.

Na izredni seji Sveta četrtne skupnosti Šiška so se predstavniki sveta srečali z delegacijo Mestne občine Ljubljana in Odborom za ohranitev zelenic. Na seji so razpravljali o lastništvu in morebitni pozidavi zelenic v Šišenski soseski 6, katerih trenutni lastnik je Bojan Gjura. Izredne seje se je udeležila številčna zasedba Mestne občine Ljubljana, med katerimi so bili župan Zoran Jankovič, podžupan Janez Koželj, vodja oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek in Janez Cerar iz oddelka za samoupravo. Luka Počivalšek iz odbora za ohranitev zelenic razloži, kaj se je dogajalo na sestanku. 

Izjava

V prispevku na spletu bomo vključili tudi povezavo do pisma Janeza Volva. O nadaljnjih korakih in morebitnem referendumu četrtne skupnosti še enkrat Počivalšek.

Izjava

Odpoved: Off sta pripravila vajenka Magdalena in Gal.