Južna Koreja je oznanila dobrih 20 milijard evrov vreden paket pomoči za industrijo polprevodnikov. Letošnji paket je za štiri milijarde evrov večji od lanskega, in sicer zaradi groženj Združenih držav Amerike s carinami in vse večje kitajske konkurence. Industrija čipov in polprevodnikov je ena ključnih gospodarskih panog v Južni Koreji. V lanskem letu so izvozili za skoraj 125 milijard evrov polprevodnikov, od tega za slabih devet milijard in pol samo v ZDA. Zaradi ameriških groženj s carinami je Južna Koreja prejšnji teden oznanila tudi finančno pomoč in nižje davke za avtomobilsko industrijo.

Organizacija združenih narodov je sporočila, da so Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, na jugu regije Darfur na zahodu Sudana čez vikend ubile vsaj tristo civilistov. Napad je RSF izvedel v petek in soboto v begunskih taboriščih Zamzam in Abu Shouk ter mestu El Fasher. Do nedelje je RSF prevzel nadzor nad taboriščem Zamzam. Po poročanju Agencije združenih narodov za migracije, ki se sklicuje na lokalne vire, je napad sprožil beg med 60 in 80 tisoč gospodinjstev. Ocenjujejo, da bi lahko pomenilo razselitev do 400 tisoč oseb. Danes sicer minevata dve leti od začetka državljanske vojne z RSF, v kateri je umrlo vsaj 20 tisoč ljudi, ustvarila pa je 13 milijonov beguncev. Prejšnji mesec je državna vojska ponovno prevzela nadzor nad prestolnico Kartum, ki jo je RSF nadzoroval skoraj od začetka vojne.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je ukazal preiskavo nedeljskega napada na vas Zikke v regiji Plateau. Po poročanjih Amnesty International so pripadniki muslimanske skupnosti Fulanov v napadu v nedeljo zvečer ubili 54 krščanskih kmetov. Rdeči križ sicer navaja dve žrtvi manj, Tinubu pa govori o več kot štiridesetih žrtvah. V zvezni državi Plateau že dlje časa potekajo spopadi med muslimanskimi in krščanskimi kmeti, predvsem zaradi sporov glede lastništva zemlje. 

Študentje v Beogradu in Novem Sadu so včeraj zvečer ponovno blokirali sedeža Radiotelevizije Srbija, krajše RTS, in Radiotelevizije Vojvodina, na kratko RTV. Povod za blokadi je pomanjkljivo poročanje obeh televizij o študentih kolesarjih, ki zadnja dva tedna kolesarijo proti Strasbourgu, da bi institucije Evropske unije opozorili na študentske zahteve in trenutne razmere v Srbiji. RTS je blokado označila za nezakonit in nedopusten pritisk. Medtem je ravno danes predviden prihod kolesarjev v Strasbourg, kjer bo ob 16. uri potekal tudi protest na trgu Kléber.

Premier Federacije Bosne in Hercegovine Nermin Nikšić je na včerajšnji seji fiskalnega sveta vložil veto na predlog vlade Republike Srpske, da se dolg entitete slovenskemu podjetju Viadukt poplača s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. Z vetom želi Nikšić preprečiti, da bi denar Federacije šel k separatistom Republike Srpske. Tamkajšnje politike so obtožili oportunizma, saj je zanje skupna država priročna le, kadar je treba odplačati njihove dolgove. Tokratni dolg je nastal, ko je Republika Srpska leta 2004 Viaduktu podelila koncesijo za gradnjo hidroelektrarne na reki Vrbas, a je kasneje onemogočila izvedbo s podelitvijo druge koncesije. Viadukt je leta 2016 sprožil arbitražni postopek v Washingtonu, tam pa so odločili, da mora entiteta plačati 20 milijonov evrov kazni.  Dolg se je v devetih letih trikratno povečal, saj se vsak dan nabere za 9500 evrov obresti. Stranka v postopku je država Bosna in Hercegovina in ne zgolj entiteta Republika Srpska, ki je vodila celoten postopek. Na vrhu vsega tega je lani podjetje Viadukt napovedalo prisilno izterjavo, kar je ustavilo izplačevanje nadomestil za opravljeno delo od Evropske organizacije za varnost zračnega prometa. Kontrolorjem letenja, ki s hidroelektrarno nimajo nič, je država že znižala plače, a opozarjajo, da bodo nastale ogromne posledice v bosanskem zračnem prometu, če kmalu ne pride do rešitve. Te bo svet ministrov predvidoma iskal v naslednjih dneh.

Na županskih volitvah v italijanskem Tržiču je z dobrimi 70 odstotki podpore zmagal Luca Fasan, ki je kandidiral s podporo skrajnodesnih strank Liga, Bratje Italije, Il popolo della famiglia, Cisint per Monfalcone in Naprej, Italija. Fasan bo na županskem položaju nasledil Anno Cisint, ki si je s svojo protimuslimansko politiko pridobila visoko mesto na kandidatni listi Lige na volitvah za Evropski parlament, v katerem je na koncu tudi pristala. V Tržiču se nahaja največja evropska ladjedelnica Fincantieri, v kateri je več kot 70 odstotkov delavcev tujcev, med njimi prednjačijo delavci iz Bangladeša.

Akademskih 15:

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Univerzi Harvard zamrznila dobri dve milijardi evrov sredstev zveznega financiranja po tem, ko je univerza zavrnila vladne zahteve po nekaterih spremembah delovanja. Trumpova administracija je Harvardu poslala pismo, v katerem so kot pogoj za nadaljnje financiranje univerze med drugim zahtevali, naj univerza prekine vse programe vključevanja raznolikosti, bolj znanega kot DEI. Poleg razpustitve vseh omenjenih programov bi morala univerza prijave obravnavati izključno na podlagi sposobnosti bodočih študentov ter vse prijavne podatke posredovati zvezni vladi v revizijo. Prav tako bi univerza morala spremeniti svojo politiko sprejemanja tujih študentov, ki bi po novem vključevala preverjanje študentov, da bi preprečila sprejem študentov, ki [dramatično] podpirajo terorizem ali antisemitizem in so sovražni do ameriških vrednot. V odzivu je vodstvo Univerze Harvard zahteve zavrnilo, a zagotovilo, da je univerza pripravljena na dialog z vlado, vseeno pa je na drugi strani sledila zamrznitev sredstev.

Prejšnji petek je v Louisiani sodnica za priseljevanja Jamee Comans odločila, da ima Trumpova administracija podlago za deportacijo Mahmuda Halila. Halil je bivši študent Univerze Columbija, ki ima dovoljenje za bivanje v ZDA in so ga zaradi sodelovanja in pomoči pri propalestinskih protestih na Univerzi Columbija aretirali v začetku marca. Petkova sodba je prišla po tem, ko je sodnica na torkovi sodni obravnavi ameriško vlado pozvala, naj sodišču dostavi zadostne dokaze za deportacijo, ki jih tako sodnica kot Halilov odvetnik pred tem nista dobila. V petek je Comans določila, da je država predstavila dovolj dokazov za odločitev o deportaciji. Halilov odvetnik je že napovedal, da se bodo na sodbo pritožili, ter izjavil, da je bilo sojenje kršitev Halilove pravice do pravičnega zaslišanja. Za pritožbo imajo v odvetniški ekipi čas do 23. aprila. Po poročanju AP News Halilova ekipa poleg pritožbe drugo možnost vidi v tem, da v imenu Halila zaprosijo za azil.

Selimo se na domačo grudo. Jutri bo od 8. do 16. ure potekal drugi krog rektorskih volitev Univerze v Ljubljani, o katerem ste bili študenti že obveščeni po svojem univerzitetnem mailu. Študenti in zaposleni na univerzi, ki se volitev nameravate udeležiti, imate glede glasovanja tri možnosti, in sicer izbiro med dosedanjim rektorjem Gregorjem Majdičem, bivšo dekanjo Fakultete za farmacijo Ireno Mlinarič Raščan ter oddajo neveljavne, torej prazne glasovnice. Z oddajo prazne in posledično neveljavne glasovnice lahko pokažete nestrinjanje z obema kandidatoma.

Za vse, ki želite o rektorskih kandidatih v drugem krogu izvedeti še kaj več, prinašamo dobre novice. Univerzitetna redakcija je 26. marca organizirala soočenje rektorskih kandidatov. Ker je za vsa vprašanja zmanjkalo časa, smo kandidatu in kandidatkam dodatna vprašanja poslale. Na vprašanje glede politiziranja študentskega sveta, o katerem smo na univerzitetni redakciji že poročale, je Majdič odgovoril, da bo preveril, kako je definiran potencialen konflikt interesov kopičenja študentskih funkcij na članicah univerz. Poleg tega je predlagal, da se o zadevi odpre širša razprava. Opozoril je tudi na nizke volilne udeležbe študentov ob volitvah v organe fakultet in univerze, kar po njegovih besedah kaže na pasivnost študentstva. Mlinarič Raščan je na isto vprašanje odgovorila, da je študentski svet avtonomen organ univerze. Interne prakse članic, ki v svojih pravnih aktih opredelijo morebitne konflikte interesov, je označila kot dobro prakso in dodala, da študenti najbolje vejo, kako želijo biti organizirani. Poleg vprašanja o študentskem svetu smo kandidata vprašale o mehanizmih preverjanja pedagoške kvalitete rednih profesorjev, Majdiča o gradbenih projektih univerze, Mlinarič Raščan pa o dolžini študija in njenih načrtovanih ukrepih v povezavi s tem. Preostanek odgovorov na naša dodatna vprašanja za kandidatko in kandidata za rektorja lahko najdete v dokumentu pod oddajo Soočenje kandidatk za rektorico Univerze v Ljubljani.