Uporabniki družbenega omrežja Facebook v Avstraliji so deležni redkega nenaravnega pojava - novičarskega mrka. Spletni gigant Marka Zuckerberga je v okviru kampanje proti regulaciji družbenih omrežij, za kar si prizadeva avstralska vlada, na svoji platformi namreč preprečil vsakršno deljenje in dostopanje do vsebin medijskih portalov. Pri Facebooku so v pojasnilu zapisali, da predlagana zakonodaja kaže na temeljno nerazumevanje odnosa med družbenimi omrežji in mediji. Tehnološka podjetja, ki na svojih spletnih straneh omogočajo deljenje novic, bi namreč prisilila v pravičnejše deljenje denarja iz oglaševalske malhe. V medijsko blokado so se za kratek čas sicer ujele tudi strani nekaterih vladnih institucij in služb nujne pomoči, pa tudi, ironično, sama Facebookova stran. Poteza je pričakovano naletela na hud odpor in ogorčenje. Ostro se je odzval premier Scott Morrison, ki je dejal, da je Facebookova odločitev, da “iz svojih prijateljev odstrani” Avstralijo, “arogantna in obžalovanja vredna”.

Če se je Facebook s svojo odločitvijo za cenzuro znašel v vlogi slabega policaja, pa je vloga dobrega, tako se zdi, pripadla Googlu. Ta je le nekaj ur pred tem z medijsko korporacijo Ruperta Murdocha, lastnika dveh tretjin avstralskih časopisov, sklenil dogovor o razvoju naročniške platforme, ki bo poskrbela za delitev prihodkov iz oglaševanja, medijem pa bo omogočila tudi več avtonomije pri izpostavljanju izbranih prispevkov. Od vsakih sto potrošenih avstralskih dolarjev za spletno oglaševanje v medijih gre trenutno na račun Facebooka in Googla 81 dolarjev - če pretvorimo v nam bolj znano valuto: od vsakih 64 evrov jih tehnološka giganta pobašeta 52.

Belorusko sodišče je novinarki televizije Belsat Kaciarino Andrejevo in Darjo Čulcovo zaradi spodbujanja k protestom obsodilo na dve leti zapora. Andrejevo in Čulcovo so oblasti aretirale novembra lani, ker sta snemali in v živo prenašali proteste proti predsedniku Aleksandru Lukašenku. Od takrat sta bili v priporu, na začetku sojenja ta mesec pa sta se izrekli za nedolžni. Po podatkih beloruskega združenja novinarjev, krajše BAJ, je bilo lani aretiranih 477 novinarjev, ki so v zaporu preživeli skupno 1200 dni. Kazenski pregoni se več kot očitno nadaljujejo tudi letos, novinarski par Belsata pa se bo v zaporu pridružil devetim že zaprtim novinarjem.

Ti šment, novinarji pa niso nadloga samo v Belorusiji, ampak tudi - pri nas. In v Bruslju. V Evropski komisiji so obsodili zapis premierja Janeza Janše, ki je novinarko Politica Lili Bayer po objavi članka o položaju medijev v Sloveniji v zapisu na Twitterju obtožil, da se preživlja z ležanjem - pardon - laganjem. Govorec komisije Christian Wigand je obenem spomnil na besede podpredsednice Vere Jourove, ki je v enem izmed svojih odzivov na napade na novinarje v Sloveniji dejala, da so svobodni in neodvisni mediji ključni za demokracijo in vrednote Evropske unije ter da mora biti zaščita novinarjev prioriteta za vsako državo. Še dobro, da bomo lahko svojo državnost potrjevali vsaj s predsedovanjem Svetu Evropske unije v drugi polovici leta ...

Odstopil je gruzijski premier Giorgi Gaharija. Za odstop se je odločil, ker je v vladi prihajalo do nesoglasij o izvrševanju náloga sodišča, ki je za Nika Melia, predsednika največje opozicijske stranke, Združenega narodnega gibanja, odredilo pripor pred pričetkom sojenja. Melia, ki opozarja na mešetarjenje pri varščini, saj da jo je že plačal ob aretaciji junija 2019, nato pa jo je sodišče naknadno zvišalo, je obtožen organiziranja nasilja na protiruskih in protivladnih protestih pred skoraj dvema letoma. Te je, takrat še v vlogi notranjega ministra, zatrl prav Gaharija.

Čeprav je sedaj z odstopom želel, kot se je sam izrazil, preprečiti nadaljnjo politično polarizacijo v državi, je le še poglobil krizo, v kateri se je država nazadnje znašla lanskega oktobra po parlamentarnih volitvah. Na njih je slavila Gaharijeva stranka Gruzijske sanje, a je opozicija ob razglasitvi rezultatov opozarjala na številne nepravilnosti in volitve označila za prevaro, zato ob konstituiranju parlamenta njihovi poslanci tudi niso prevzeli mandatov. Opozicijski voditelji so ob Gaharijevem odstopu ponovno pozvali k razpisu predčasnih volitev. Zaskrbljenost nad političnem stanjem je izrazila tudi delegacija Evropske unije v Gruziji, ki je sodni proces proti Meliu označila za nevarnega na gruzijski demokratični poti. Po Gaharijevem odstopu je notranji minister Vakhtang Gomelauri sicer zadržal aretacijo Melia, ki pa si še ne more oddahniti. Če bo do sojenja naposled prišlo in bo spoznan za krivega, mu grozi do devet let zapora.

Italijanski senat je sinoči izglasoval podporo novi, 67. povojni vladi, ki jo vodi Mario Draghi. Nekdanjega predsednika Evropske centralne banke in njegovo ministrsko ekipo je podprlo 262 senatorjev, 40 jih je bilo proti. Danes bo vlado potrjeval še spodnji dom parlamenta, poslanska zbornica, v kateri pa ima Draghi zaradi široke politične podpore strank zagotovljeno večino. Je pa glasovanje v senatu še dodatno razklalo populistično Gibanje petih zvezd, sicer največjo stranko v italijanskem parlamentu. Kjub dogovoru, da bodo soglasno podprli Draghijevo vlado, je petnajst senatorjev glasovalo proti. Zdaj jih, kot je sporočil Vito Crimi, ki Gibanje začasno vodi po odstopu Luigija Di Maia, sicer zunanjega ministra, po statutarnih pravilih čaka izključitev iz skupine v senatu. Več o novi italijanski vladi lahko izveste v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Odbor za zdravstvo je z 10 glasovi za in 4 proti potrdil kandidaturo Janeza Poklukarja za novega zdravstvenega ministra. Dosedanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je v predstavitvi dotaknil tudi vprašanja javnega oziroma zasebnega zdravstva pri nas.

Izjava

Da bi Poklukar postal 20. minister za zdravje, ga mora potrditi še parlament. Glasovanje bo predvidoma v torek.