OFFenzivna Japonska

OFFenzivna Japonska

Aktualno-politična novica
31. 8. 2015 - 15.06
 / OFF

V malezijski prestolnici Kuala Lumpur je več deset tisoč ljudi na shodih zahtevalo odstop premiera Najiba Razaka, ki ga obtožujejo koruptivnega ravnanja. Obtožbe se vrstijo od julija, ko je Wall Street Journal namignil, da se je v žepu predsednika vlade znašlo 673 milijonov dolarjev. Ti naj bi umanjkali iz državnega razvojnega sklada za pospešitev gospodarskega napredka, ki ga je Razak ustanovil leta 2009, ko je prevzel vodenje države. Razak očitke o korupciji zanika, pravi, da je domnevno sporna vsota na njegovem bančnem računu posledica donacije z Bližnjega vzhoda. Prav tako je premier zaradi nezaupanja in kritičnosti do lastnih dejanj predhodno že odpustil svojega namestnika, štiri člane kabineta in državnega tožilca, ki je zadevo preiskoval.   

 

Določen je datum egiptovskih parlamentarnih volitev. Državna volilna komisija je sporočila, da se bodo večfazne volitve pričele 17. oktobra, zaključile pa se bodo ob koncu novembra. Gre za prve parlamentarne volitve po tem, ko je leta 2012 ustavno sodišče parlament razpustilo zaradi nepravilnosti pri izvedbi volitev.

Od formalnega prižiga zelene luči egiptovski parlamentarni demokraciji k pozivu na posvet, ki ga je egiptovsko zunanje ministrstvo namenilo britanskemu ambasadorju v državi, Johnu Cassonu. Oblasti ambasadorja obtožujejo vmešavanja v državno sodstvo. Razburilo jih je Cassonovo javno izražanje nejevolje nad odločitvijo kairskega sodišča, ki je tri novinarje Al Jazeere spoznalo krive izražanja podpore Muslimanski bratovščini in delovanja v državi brez licence ter jim odredilo 3 leta zaporne kazni.

Italijansko naftno in plinsko podjetje Eni pa je v teritorialnih vodah Egipta odkrilo nahajališče plina, ki je po njihovem eno od največjih na svetu. Ocenjujejo, da vsebuje 850 milijard kubičnih metrov plina, ki bodo zadostili državnim potrebam v prihodnjih desetletjih.

Spopadi med silami južnosudanskega predsednika Salve Kiira in upornikov pod vodjem Rieka Macharja se nadaljujejo navzlic mirovnemu sporazumu, ki je stopil v veljavo minuli konec tedna. Spopadi potekajo v zveznih državah Upper Nile, Jonglei in Unity State, krivdo za pričetek ognja pa tako Kiirove sile kot uporniki prelagajo drug na drugega. Je južnosudanska zgodba o miru končana, še preden se je začela?

Kitajske oblasti so pridržale 197 ljudi, osumljenih širjenja lažnih informacij o stanju kitajske borze in eksploziji v Tianjinu na svetovnem spletu. Iz ministrstva za javno varnost so prav tako sporočili, da so v imenu preprečevanja širjenja lažnih govoric zaprli 165 računov na socialnih omrežjih. Obsežna akcija vključuje tudi pridržanje štirih izvršnih direktorjev glavne kitajske investicijske banke, Citic Securities, ki so obtoženi nezakonitega posredovanja notranjih informacij pri nakupu delnic. Spomnimo, da te zaradi kitajskega borznega zloma izgubljajo svojo vrednost.

Medtem ko Kitajska svoje državljane preiskuje zaradi širjenja spletnih govoric, pa Združene države Amerike razmišljajo o uvedbi gospodarskih sankcij zoper kitajska podjetja in posameznike, ki so profitirali na račun ukradenih zaupnih podatkov, ključnih za potek ameriškega trgovanja. Točnih informacije o tem, kakšne naj bi bile te sankcije, še ni. Združene države kitajske hekerje med drugim obtožuje prilastitve načrta za izgradnjo nuklearne elektrarne in informacij o strogo zaupnih pogajalskih stališčih energetskih podjetij.

V času gospodarske krize pa ni premalo denarja vojsko. V zadnjem času beremo novice o vse hitrejšem oboroževanju na vseh geopolitičnih oseh. Tako lahko tudi danes poročamo o začetku novih vojaških vaj na jugu Ukrajine, v katerih se logistično usklajujejo sile Severnoatlantskega zavezništva in Ukrajine.

Ukrajinski parlament je danes na prvem branju potrdil ustavne amandmaje za decentralizacijo države. Amandmaji bi uporniškim regijam na vzhodu omogočili večjo avtonomijo, kar naj bi v regije prineslo pomiritev in omililo konflikt. Kljub temu pa v amandmaje nista vključeni separatistični regiji Doneck in Lugansk, ki se ju bo obravnavalo posebej.

Sprejetje predlogov v prvem branju je sprožilo desničarske proteste v in pred parlamentom. Gibanje Desni sektor je okrog parlamenta blokiralo promet, protestniki pa so se tudi spopadli s policijo. Opozicija opozarja, da bodo spremembe ustave v drugem branju težko dobile potrebnih 300 glasov podpore. Danes so bile sprejete z 265-imi glasovi ZA in 87-imi proti v 450-članskem parlamentu.

Oborožuje se tudi Japonska, zato se tam množični protesti nadaljujejo. Sprožila jih je militaristična vladna politika oziroma predlog zakona vlade premiera Shinza Abeja, po katerem bi Japonska zopet lahko posredovala v vojaških operacijah zunaj svojih meja. Reakcija na spremembo vojaške politike iz defenzivno v ofenzivno je velika. Včeraj se je na protestih pred vladno palačo v Tokyo zbralo več deset tisoč ljudi, toliko pa se jih pričakuje tudi danes.

Sporni zakon je spodnji dom japonskega parlamenta sprejel že julija, kar je že takrat sprožilo proteste. Dokončno sprejetje zakona prihaja v času, ko japonsko obrambno ministrstvo zahteva že četrto povišanje vojaškega proračuna letos. Vojska bi namreč rada okrepila obrambo na meji s Kitajsko, morda pa še malce čez njo.

Japonskega premiera pri njegovih odločitvah podpirajo svobodne in patriotske Združene države Amerike. Malce nelagodno pa je sosednjima državam Južni Koreji in Kitajski, ki imata s svojo vzhodno sosedo nerazrešena vprašanja glede meje.

Ostajamo pri svetovnem policaju. Ali Shukri Amir, 17-letni fant iz Virginije iz Združenih držav Amerike, je dobil visoko kazen. Sodišče ga je obsodilo na 11 let zapora na podlagi protiteroristične zakonodaje. Ali je že junija priznal, da je blog, ki nudi tehnično podporo Islamski državi, njegov. Prav tako je bil njegov twitter račun z več kot 4000 sledilci. Prek teh medijev je sledilce podučil, kako deluje BitCoin sistem in kako ostati anonimen na spletu. Kriv je tudi za radikalizacijo 18-letnega ameriškega državljana Reze Niknejada, ki se je v začetku leta pridružil Islamski državi. Z vidika ameriških represivnih organov pa je Reza še vedno na begu.

Konec spomladi smo v odprto-tehnoloških britoffih ( britof1, britof2 ) poročali o preiskavi, ki jo je Evropska komisija sprožila proti multinacionalnemu gigantu Googlu na podlagi kršenja protimonopolne zakonodaje. Google naj bi svoje storitve uvrščal višje na seznamu zadetkov kot konkurenčne storitve. Google je ob koncu prejšnega tedna še uradno vložil pritožbo na ugotovitve Evropske komisije in dodal, da s svojimi spremembami seznama zadetkov ni onemogočal konkurence, temveč izboljševal kvaliteto.

Proti Googlu so se organizirali tudi druge velike spletne multinacionalke. Microsoft in Oracle sta skupaj s še nekaterimi "manjšimi" spletnimi ponudniki storitev organizirala skupino FairSearch. Njen namen je predvsem napasti Googlov monopolni položaj na področju spletnega iskanja. Preiskava Evropske komisije je posledica njihove pritožbe.

Novica iz Slovenije

 

Mreža za deinstitucionalizacijo je na tiskovni konferenci predstavila Analizo sistema institucionalnega socialnega varstva in možnosti nevladnih organizacij za zagotavljanje storitev v skupnosti za načrtovanje in uresničevanje procesov deinstitucionalizacije v Sloveniji. Več o predstavitvi analize Klaudija Poropat, vodja projekta Mreže za deinstitucionalizacijo:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

 

Off sta pripravila vajenka Katja in Novelli.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.