OFF začenjamo v južnem Pacifiku. Sto policistov iz Avstralije in 35 iz Papue Nove Gvineje je na poziv premierja Manasseha Sogavara prispelo v prestolnico Salomonovih otokov. V pacifiški državi se namreč že tri dni odvijajo burni protesti, tamkajšnja policija pa sama ni bila zmožna preprečiti izgredov. Vlada je razglasila policijsko uro med devetnajsto zvečer in šesto zjutraj, po poročanjih očividcev pa je policija v več predelih mesta uporabila solzivec. Dogodke zadnjih dni v Honiari komentira novinar Jeremy Gwao.

IZJAVA

Po poročanju tujih medijev naj bi se protesti začeli zaradi spremembe v zunanji politiki države, ki zdaj priznava oblast Ljudske republike Kitajske na otoku Tajvan. Gwao pa pojasnjuje, da zunanja politika ni edini razlog za nemire. Ti so se namreč pričeli na otoku Malaita, katerega prebivalci nasprotujejo vladi Manasseha Sogavara:

IZJAVA

V Istanbulu se je sinoči policija spopadla s protestnicami, ki so se ob dnevu boja poti nasilju nad ženskami odpravile na ulice. Z njimi se je približno uro in pol spopadala na barikadah na trgu Taksim, pri čemer je uporabila solzivec in streljala z gumijastimi naboji. Samo leta 2019 je v Turčiji zaradi nasilja svojih partnerjev življenje izgubilo 474 žensk. Turčija je julija letos kot prva odstopila od istanbulske konvencije, katere temeljni cilj je preprečiti nasilje nad ženskami.

Združeno kraljestvo je prepovedalo lete iz Republike Južne Afrike zaradi pojava nove različice koronavirusa. Prepoved letalskega prometa velja tudi za vse sosednje države, Namibijo, Lesoto, Svazi, Zimbabve in Bocvano. Britanci in tuji državljani morajo ob prihodu v Združeno kraljestvo v hotelsko karanteno, za katero bodo odšteli dobrih 2300 evrov. K prepovedi letov iz južnoafriških držav je svoje članice pozvala tudi Evropska unija, kar so nekatere že storile. Vzrok za preplah je predvsem veliko število mutacij na koničnastem proteinu virusa, ki bi lahko pomenile večjo nalezljivost in odpornost virusa proti cepivom.

Združeno kraljestvo omejuje stike z daljno Afriko, bližnja Francija pa prekinja stike z njim. Odnosi med državama se namreč še naprej zaostrujejo zaradi migrantov, ki želijo prečkati Rokavski preliv. Francija je prekinila pogovore z Združenim kraljestvom in preklicala povabilo, poslano britanski notranji ministrici Priti Patel, na nedeljsko srečanje o migrantski krizi v Franciji, na katerem bodo sodelovali notranji ministri Belgije, Nemčije in Nizozemske ter predstavnik Evropske komisije. Britanski premier Boris Johnson je francoskega predsednika Emmanuela Macrona v kritičnem pismu, ki ga je objavil kar na Twitterju, obtožil, da situaciji ne posveča dovolj pozornosti. Povod za pismo je bil eden največjih brodolomov zadnjih let v Rokavskem prelivu, v katerem je umrlo 27 migrantov. Francoskemu kolegu je Johnson predlagal uvedbo skupnih patrulj, ki bi čolnom preprečevale odpluti s francoske obale. Poleg tega Johnson predlaga še uporabo naprednih senzorjev, radarjev in brezpilotnih letalnikov za nadzor morja ter bilateralni dogovor o vračanju migrantov v Francijo. Dogovor o zaustavitvi čolnov v Franciji sta ministra sicer že dosegla, prvič junija letos in nazadnje prejšnji teden.

Srbski parlament je s 178 glasovi za in dvema proti sprejel nov zakon o referendumih, ki ukinja minimalni kvorum. Po do zdaj veljavnem zakonu je bil ta postavljen pri petdesetih odstotkih volilnih upravičencev. Zakonu nasprotujejo predvsem kritiki odprtja rudnika litija v Jadarski dolini ob meji z Bosno in Hercegovino. Srbski predsednik Vučić je namreč že obljubil, da bodo o odprtju rudnika odločali državljani z referendumom. Kritiki menijo, da zakonske spremembe pomenijo razvrednotenje referenduma in da skuša Vučić z njimi legitimirati odprtje. Za nasprotnike rudnika, ki ga želi odpreti ena izmed največjih rudarskih korporacij na svetu, angleško-avstralski Rio Tinto, so sicer še bolj sporne napovedane spremembe zakona o razlastitvi.

Na črni petek po svetu potekajo protesti in delavske stavke proti Amazonu. Protesti pred njegovimi stavbami so se že začeli v Nemčiji, Veliki Britaniji, Indiji, Bangladešu in mnogih drugih državah sveta, pa tudi pred Evropskim parlamentom. V celinski Evropi proteste organizirajo predvsem sindikalne centrale, kot so nemški ver.di, francoska Sud Solidaires in CGT ter italijanski Cobas. Sindikati zahtevajo, da Amazon neha kršiti delavske pravice in se izogibati davkom. V Veliki Britaniji ima ključno vlogo okoljevarstvena organizacija Extinction Rebellion, ki opozarja tudi na problem proizvodnje odpadkov in izpustov toplogrednih plinov. V Združenem kraljestvu Amazonovi delavci niso povezani v sindikate, zato do stavke uradno sploh niso upravičeni. Drugod po svetu pa na ta najnapornejši dan v letu napovedujejo, da bodo delavci nehali delati in odkorakali iz skladišč. Po svetu sicer stavka le desetina odstotka vseh zaposlenih, kar je predvsem posledica Amazonove restriktivne politike glede sindikalnega združevanja. Protestniki pozivajo tudi ostale, naj se na črni petek vzdržijo kupovanja pri Amazonu.

Državni zbor je soglasno sprejel zakon, ki prepoveduje prodajo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Zakon, ki ga je v proceduro vložila Stranka Alenke Bratušek, z zamudo implementira direktivo Evropske unije, sprejeto pred dvema letoma. Na trgovinskih policah je sicer že nekaj časa težko najti plastične slamice, pribor, lončke in druge podobne izdelke, ker jih je večina večjih trgovcev v skladu z evropsko direktivo že izločila iz prodaje. Ekološko ozaveščeni poslanci so tako rešili v večji meri rešen problem, pa še to z zamudo.

ODPOVED: OFF sta pripravila vajenca Blaž in Beno, mentorirala je Lana.