Podjetje Akrapovič, ki se ukvarja z izdelavo izpušnih sistemov v Ivančni Gorici in Črnomlju, zaposluje več kot tisoč ljudi, a zaradi prilagajanja posledicam epidemije novega koronavirusa napovedujejo odpuščanja. Podjetje je v zadnjih letih povečalo zaposlovanje zaradi povečevanja naročil, ta pa so med epidemijo skoraj povsem presahnila - aprila je bilo registriranih skoraj šestinsedemdeset odstotkov novih vozil manj kot lani. Akrapovičev glavni proizvod so izpušni sistemi za motorje, ista vrsta izdelkov za avtomobile pa predstavlja okoli trideset odstotkov prodaje. V podjetju še niso napovedali, koliko ljudi bo izgubilo službo ali za katere delavce bo šlo. 

Tudi v steklarstvu se obetajo odpuščanja. V Steklarni Hrastnik bodo zaradi upada naročil med koronakrizo primorani odpustiti šestdeset od skupno sedemstotih zaposlenih, a se bodo zatekli k “mehkim” načinov odpuščanja, kot sta čakanje na delo in upokojitev.

Varčevanja pa so že dobro vajeni v občini Šentrupert, ki se je že pred epidemijo soočala z visokimi dolgovi, podedovanimi iz mandata prejšnjega župana. Občina je zato, da bi se končno rešila tega bremena, na trg tudi uradno postavila javno podjetje Energetika Šentrupert. Govori aktualni župan Andrej Martin Kostelec.

Izjava

Več o javnih financah Šentruperta pa čez dve uri v oddaji OFFsajd.

V Franciji so avtomobilski industriji namenili osem milijard finančne pomoči, pri čemer je milijarda namenjena subvencijam pri nakupu električnih in hibridnih vozil, ki bodo znašale do sedem tisoč evrov. V zameno za finančno pomoč sta Renault in skupina PSA, h kateri med drugim spadata tudi Peugeot in Citroën, obljubila, da bosta produkcijo vozil usmerila v Francijo. Prav tako pa ima predsednik Emmanuel Macron cilj, da bi do leta 2025 proizvedli milijon električnih avtomobilov letno. Posledice krčenja proizvodnje že čutijo tudi v novomeškem Revozu, ki je ukinil nočno izmeno - prvi bodo brez dela ostali agencijski delavci.

Nočno izmeno pa so imeli sinoči poslanci v odboru državnega zbora za delo, saj je seja trajala dobrih štirinajst ur, a se poslanci še kar niso mogli poenotiti glede tretjega protikoronskega paketa, tako da ga na programu za potrditev v petek ne bo. Predlog paketa naj bi bil vreden milijardo evrov, vključuje pa tudi turistične bone za vse prebivalce v vrednosti dvesto evrov za odrasle in petdeset za otroke. Boni bodo prenosljivi znotraj družine do drugega kolena, torej lahko vnuki pričakujejo kak dodaten vavčer od starih staršev. Vnovčiti bo jih možno pri ponudnikih turističnih nastanitev za nočitev z zajtrkom ali brez. Prav tako paket predvideva subvencioniranje skrajšanega delovnega časa - delavcem, katerih delodajalec tega trenutno ni zmožen, bo kril od pet do dvajset delovnih ur na teden. V turizmu in gostinstvu je predvideno subvencionirano čakanje na delo do junija, paket pa vključuje tudi podaljšanje ukrepov na področju gradbeništva z namenom hitrejšega pridobivanja gradbenih dovoljenj. To iz procesa bolj kot ne izključi vse nevladnike, ki bi želeli gradnjo napraviti okolju prijazno ali pa jo popolnoma ustaviti zaradi njenega negativnega vpliva na naravo. Dražbo pričenjamo pri 200, imamo 250?

Na odboru državnega zbora za obrambo je bil zavrnjen predlog za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, ki bi vojski podelil policijska pooblastila pri patruljiranju južne meje. Begunci pa to. Branko Grims, poslanec SDS, zatrjuje, da se obeta nov val množičnih migracij, Andrej Černigoj iz NSi pa trdi, da begunci na meji množično kradejo lastnino tamkajšnjih prebivalcev. On bi že vedel. Na ministrstvu za obrambo bi radi uredili tudi status vojakov po dopolnjenem petinštiridesetem letu - tako bi v primeru, da imajo ti specialistična znanja, lahko delovno mesto obdržali in bili premeščeni na mesto, primernejše za njihovo starost.

Vlada je prvič v zgodovini Slovenije razrešila generalnega direktorja statističnega urada - gre za Bojana Nastava. Ta je bil na pozicijo izvoljen avgusta lani, kot vršilec dolžnosti pa ga bo nadomestil Tomaž Smrekar. Vlada ima načeloma pravico predčasno razrešiti generalnega direktorja, če bi zaradi neustreznih odločitev prišlo do motenj v delovanju Sursa. Kje so te motnje zaznali, ni jasno, prav tako pa je Nastav o svoji razrešitvi izvedel iz zapisnika dopisne seje. Tudi predsednica Statističnega sveta, Sursovega posvetovalnega in strokovnega telesa, Anuška Ferligoj pravi, da razlogov za razrešitev niso prejeli - dobili so le vladni sklep. Smrekarjeva glavna naloga bo spremljanje učinkov vladnih ukrepov za omilitev vpliva epidemije novega koronavirusa, pri tem pa bi sodelovala posebna vladna svetovalna skupina Mateja Lahovnika. Vlada bi torej spet rada preiskovala samo sebe, za kaj takega pa seveda potrebuješ direktorja prave barve. 

Odstopil je Marko Bošnjak, viceguverner Banke Slovenije. Sam sicer ni navedel razloga za odstop, verjetno pa ta ni povsem nepovezan z dejstvom, da je lani Komisija za preiskovanje korupcije, krajše KPK, ugotovila, da pri oddajanju stanovanja ni plačeval davkov, kar pa se za viceguvernerja res ne spodobi. Banka Slovenije je lani sama prosila KPK za preiskavo Bošnjaka, potem ko so na dan prišli očitki o oddajanju stanovanja in plačevanju na roko. V Banki Slovenije ostajajo optimistični tudi v času grozeče recesije - pravijo, da se bo povečalo povpraševanje po farmacevtskih in medicinskih proizvodih, zaradi epidemije novega koronavirusa pa se obeta tudi pospešena digitalizacija gospodarstva. Upajo tudi na krajšanje proizvodnih verig, torej da bi evropska podjetja pripeljala produkcijo iz Azije nazaj na domača tla, saj bi tako lažje zagotovila nemoteno dobavo.