Izraelsko vrhovno sodišče je razveljavilo pravosodni zakon, ki je vrhovnemu sodišču odvzel možnost razveljavitve odločitev vlade, ki bi jih spoznalo kot nerazumne. Zakon je bil del širše pravosodne reforme, ki jo je vlada premierja Benjamina Netanjahuja s sprejemom zakona pričela preteklega julija. Proti pravosodni reformi so na izraelskih ulicah protestirali vse do oktobra. Vlada pravosodno reformo predstavlja kot prenos oblasti z neizvoljenega vrhovnega sodišča na izvoljeni parlament, resnični cilj pa je oslabitev sodne veje oblasti in njene moči nadzorovanja vlade in parlamenta. Na podlagi doktrine nerazumnosti je vrhovno sodišče lani ukazalo zamenjavo Netanjahujevega notranjega ministra in ministra za zdravje Arjeja Derija, ker je bil v začetku tisočletja pravnomočno obsojen zaradi prejemanja podkupnin, poleg tega je obljubil umik iz političnega življenja. V izraelski vladi so nad odločitvijo, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti sedmim, že potarnali, češ da uničuje narodno enotnost med vojno. 

K vestem o genocidu nad Palestinci, ki ga v Izraelu imenujejo vojna. Oboroženo krilo islamskega odporniškega gibanja Hamas je sporočilo, da je napadlo izraelske vojake, ki so se nahajali v bližini begunskega taborišča Burejdž, v osrednjem delu okupirane Gaze. Borcem Hamasa so se pridružili tudi borci Islamskega džihada, ki so z granatami napadli izraelske vojake v bližini Khan Junisa na jugu enklave. Izraelske sile so v zadnjih 24 urah na območju Gaze izvedle 15 različnih bombnih napadov, v katerih so ubile več kot 200 Palestincev. Najbolj je bilo prizadeto območje Khan Junisa, begunsko taborišče Maghazi in okolica Rafe na jugu. Okupatorska vojska se je medtem deloma umaknila s severnega območja Gaze. Do tako imenovanega umika sicer ni prišlo na območju okupiranega Zahodnega brega, kjer so izraelske sile izvedle več racij, najhujšo v mestu Azun, kjer so ubile štiri Palestince. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla več zračnih napadov v Siriji in Libanonu, v katerih je poškodovala infrastrukturo sirijske vojske in infrastrukturo libanonskega gibanja Hezbolah. Od sedmega oktobra je gibanje v podporo Palestincem izvedlo več zračnih napadov, nazadnje sinoči, ko so z raketnimi napadi ranili pet izraelskih vojakov. 

Etiopija je s Somalilandom sklenila dogovor, s katerim si je zagotovila dostop do morja. Po dogovoru, ki sicer ni zavezujoč, bi Etiopija dobila dostop do pristanišča v Berberi, v zameno pa bi kot prva država na svetu uradno priznala Somaliland. Dogovor je posledica prizadevanj etiopskega predsednika vlade Abija Ahmeda za ponovni dostop do Rdečega morja, ki ga je Etiopija izgubila v devetdesetih letih po osamosvojitvi Eritreje. Tako Somaliland kot Etiopija sta potezo razglasila za diplomatski uspeh, dogovoru pa nasprotuje Somalija. Somaliland uradno namreč še vedno spada pod Somalijo. Somalija zato dogovor med Etiopijo in Somalilandom označuje kot korak, ki ogroža stabilnost regije, zato je iz Etiopije odpoklicala tudi svojega veleposlanika. Kot pojasni Markus Virgil Hoehne, profesor na Univerzi v Leipzigu in poznavalec Afriškega roga, Etiopija po dogovoru ni obvezana k priznanju neodvisnosti Somalilanda.

Izjava

Sogovorec dodaja tudi, da se Etiopija iz strateških interesov že več desetletij povezuje s sosednjimi državami, ki imajo dostop do morja.

Izjava

Nekdanji čadski opozicijski politik Succès Masra je prevzel funkcijo predsednika vlade, teden dni po referendumu o vrnitvi k civilnemu vodenju države. Masra se je v državo vrnil novembra, potem ko je s hunto dosegel sporazum o spravi, ki mu je omogočil politično aktivnost. Opozicija se je od takrat distancirala od novega premierja, saj domnevno vrnitev k civilnemu vodstvu opisuje kot dimno zaveso za legitimacijo oblasti trenutno še začasnega predsednika in vodje hunte Mahamata Debyja. Ta je volitve obljubil že leta 2022, vendar je oktobra tega leta vojaško oblast podaljšal za dodatno leto in pol, kar je sprožilo množične proteste. Sledil je Črni četrtek, na katerem so vojaški voditelji po navedbah opozicije ubili okrog 300 protestnikov, več tisoč pa so jih aretirali, mučili in na koncu izpustili. Po dogodku je Masra tudi zapustil državo. Opozicija prav tako kritizira splošni zakon o pomilostitvi, ki ga je hunta sprejela novembra. Zakon je pomagal generalom in policiji, da so se izognili sojenjem zaradi umorov in preganjanja protestnikov.

Vodjo južnokorejske opozicijske Demokratske stranke Li Džej Mjanga je neznani moški zabodel v vrat. Po navedbah očividcev je Lija, ki je bil na obisku v jugovzhodnem obalnem mestu Pusan, vprašal za avtogram, takoj zatem pa ga je napadel. Lija so najprej odpeljali v bolnišnico Narodne univerze v Pusanu, nato pa s helikopterjem še v bolnišnico Narodne univerze v Seulu. Po oceni zdravnikov življenje politika ni ogroženo. Li je leta 2022 kandidiral za predsednika, na volitvah je izgubil za manj kot odstotek glasov, trenutno pa ga preiskujejo zaradi korupcije v času njegovega županovanja mestu Seongnam.

Nemška liberalna Svobodna demokratska stranka ostaja v vladni koaliciji. Po internem glasovanju se je 52 odstotkov strankarskih volivcev odločilo, da bo stranka še naprej sodelovala v koaliciji s socialdemokrati in Zelenimi. Postopek, ki je sicer neobvezujoč, je sprožilo okrog 600 članov stranke, sledi pa odprtemu pismu 26 lokalnih politikov Svobodnih demokratov. V pismu so zahtevali ponovno presojo sodelovanja v vladi Olafa Scholza zaradi slabih rezultatov na deželnih volitvah v Hessnu in na Bavarskem. Stranki po trenutnem anketiranju na naslednjih volitvah grozi tudi izpad iz zveznega parlamenta. Po glasovanju je podpredsednik stranke Wolfgang Kubicki napovedal večjo odločnost stranke znotraj koalicije za uresničevanje lastnega programa.

Francoski notranji minister Gérald Darmanin je sporočil, da Francija z začetkom letošnjega leta ne bo več sprejemala imamov, izšolanih v tujih državah. Kot je dejal, poskuša s tem zmanjšati tuji vpliv na islam v Franciji ter preprečiti »islamistični separatizem«. Imami, ki so bili v Francijo napoteni iz drugih držav, bodo morali od prvega aprila spremeniti svoj status. Društva, ki upravljajo z islamskimi bogoslužnimi prostori, bodo namreč lahko zaposlovala tuje imame, a bodo morali ti predložiti dokazilo, da jih je plačalo neposredno versko društvo. S tem želi vlada preprečiti, da bi imame plačevale tuje države. Poleg tega želi z ukrepom spodbuditi, da bodo imami vsaj del verskega izobraževanja opravili v Franciji. Predsednik Emmanuel Macron je podobne ukrepe napovedal v začetku leta 2020. Takrat je želel preprečiti sprejem okoli 300 imamov, ki so jih v Francijo poslale druge države, zlasti Alžirija, Maroko in Turčija, ter povečati število imamov, ki se za opravljanje tega poklica šolajo v Franciji. 

OFF sta pripravila vajenec Rok in Tia.

Vir slike: Siirski, Wikimedia commons