1. 3. 2019 – 15.00

Offstop

Audio file

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom v Vietnamu se je končalo brez predvidenega podpisa sporazuma. Voditelja sta imela na urniku podpis dogovora o nadaljnji denuklearizaciji Severne Koreje in umiku ameriških gospodarskih sankcij. Po Trumpovih besedah je Kim ponudil zaprtje in podrtje jedrskega centra Jongbon, ki je edini severnokorejski vir obogatenega plutonija in najpomembnejši jedrski razvojni center. V zameno naj bi Kim želel dvig vseh ameriških sankcij. Severnokorejski zunanji minister Ri Jong Ho je kasneje demantiral trditve ameriškega predsednika in povedal, da je Severna Koreja hotela dvig le nekaterih sankcij v zameno za trajno zaprtje in uničenje Jongbona pod nadzorom ameriških opazovalcev, povedal pa je tudi, da Severna Koreja ne bo spreminjala svoje ponudbe. Po besedah ameriške strani so največja nesoglasja nastala glede vprašanja sekundarnih razvojnih centrov, kjer naj bi bili sposobni proizvajati obogateni uran. Ameriški diplomati so o teh centrih tokrat prvič govorili javno. Severna Koreja je sicer napovedala, da ne namerava nadaljevati s testiranji medcelinskih raket, ki so na ameriško željo že leto in pol suspendirani.

Rusija in Kitajska sta v glasovanju v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov vložile veto na resolucijo o Venezueli, ki so jo predlagale Združene države Amerike. Alternativna resolucija, ki jo je predlagala Rusija, ni dobila dovolj glasov, ameriška resolucija pa je predvidevala razpis novih predsedniških volitev. Zanjo so glasovale tudi evropske članice sveta: Velika Britanija, Francija in Nemčija.

Argentinsko sodišče je bivšega predsednika Carlosa Menema oprostilo obtožb, da je skušal zadušiti preiskavo bombnega napada na judovski center v Buenos Airesu leta 1994. Na šest let pa je bil zaradi prikrivanja dokazov obsojen vodja prve preiskave bombnega napada, Juan Jodse Galean. Vprašanje odgovornost za napad nikoli ni bilo razrešeno; Izrael za napad, v katerem je umrlo 85 ljudi, obtožuje Hezbolah, obtožbe o oviranju preiskave pa še danes močno zaznamujejo odnos med državama. Preiskava je bila ponovno odprta leta 2006 pod predsednikom Nestorjem Kirchnerjem. Vodja te preiskave Alberto Nisman je odgovornost pripisal Hezbolahu in Iranu, hkrati pa je obtožil takratno predsednico Cristino Kirchner, da je poskušala prikriti vlogo Irana. Nisman je bil ubit, preden je lahko predstavil končno obtožnico, zaradi vpletenosti v ta umor pa teče sodni postopek tudi proti Cristini Kirchner.

Izraelski državni tožilec je povedal, da namerava vložiti obtožnico proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Netanjahuja tako čakajo obtožnice o podkupovanju, prevari in zlorabi zaupanja v treh primerih. Premier se je na izjavo tožilca odzval s televizijskim nagovorom, v katerem je obtožbe zanikal. V središču najakutnejših težav Netanjahuja je obtožba, da je sprejemal darila poslovnežev in dajal usluge v zameno za naklonjeno medijsko poročanje. Izraelski premier je vpleten tudi v afero z nakupom nemških podmornic, ki pa ni predmet tokratnih obtožnic. Netanjahuja čez dober mesec čakajo parlamentarne volitve. Če bi bil na njih uspešen, bi prehitel Davida Ben-Gurjona in postal izraelski premier z najdaljšim stažem.

Voditelj libijske vlade narodne enotnosti Fajez al-Saraj in voditelj Libijske nacionalne vojske Khalifa Haftar, ki vlada vzhodnemu delu države, sta se na pogajanjih v Abu Dabiju dogovorila, da nadaljujejo s procesom za izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitvah. Dogovor o volitvah je bil sklenjen lanskega maja, volitve pa bi morale potekati do konca leta. To se zaradi povečanih spopadov in teritorialnih sporov ni zgodilo. Vrh, organiziran novembra v Italiji, prav tako ni prinesel rezultatov, saj strani sploh nista mogli sesti za isto mizo. Teritorij, ki ga obvladuje vlada narodne enotnosti, je vse bolj omejen na severozahod države, Haftarjeve sile pa obvladujejo jug in vzhod države ter večino najdišč nafte.

Na predsedniških volitvah v Senegalu je zmago slavil dozdajšnji predsednik Macky Sall. Po uradnih rezultatih nedeljskih volitev si je Sall drugi mandat zagotovil že v prvem krogu, saj je prejel 58 odstotkov glasov. Najbližji zasledovalec je bil Idrissa Seck, bivši premier, ki je prepričal 21 odstotkov volivcev. Po besedah mednarodnih opazovalcev so volitve potekale brez posebnosti, pozicijski kandidati pa so napovedali, da se na izid ne bodo pritožili. Senegal je sicer ena najbolj stabilnih demokracij v zahodni Afriki. Socialistična stranka in Senegalska demokratska stranka, ki sta obvladovali državo pred Sallom, nista imeli svojih kandidatov, saj sta bila njuna kandidata obsojena zaradi korupcije. Sall je predsednik od leta 2012, sedaj pa si je prislužil še pet let na vrhu države. Ustavne spremembe so namreč skrajšale predsedniški mandat iz sedmih let na pet.

Izredna pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Fabris Peruško in Irena Weber sta sporočila, da bo od prvega aprila dalje začela delovati tako imenovana Fortenova grupa, na katero bo preneseno zdravo jedro koncerna Agrokor. Fortenovi grupi bo v skladu z dogovorom z upniki pripojenih 77 podjetij, ki jim bo dodana beseda plus, tako bo na primer proizvajalec zamrznjenih dobrot Ledo po novem imenovan Ledo Plus. Izvirno plačilno nesposobna podjetja bodo ostala vezana na Agrokor, ki bo po določenem času izbrisan iz sodnega registra. Zadnji dogovor se ne nanaša na slovenskega trgovca Mercator, kot tudi ne na preostala podjetja izven Hrvaške.

Ministrica za infrastrukturo je napovedala razrešitev direktorja direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka. Po besedah Alenke Bratušek je s tem sledila pozivu premiera Marjana Šarca, naj Lebnovemu zgledu sledijo tudi drugi vpleteni v sporni posel z maketo drugega tira. Bratušek sicer odgovornost za afero pripisuje svojim predhodnikom, citiramo: “Maketa ni moja zgodba ali zgodba naše stranke. odgovornost za to blamažo bodo morali v celoti prevzeti v drugi stranki.” Konec citata. Več o maketah in odstopih v Kultivatorju ob 17-ih.

Ostajamo pri odstopih. Tega je premieru Marjanu Šarcu podal državni sekretar v kabinetu vlade Peter Vilfan. Vilfan, ki je trenutno član DeSUS-a, je ob tem napovedal dokončni odhod iz slovenske politike.

Pri odstopu pa se je očitno prenaglil poslanec Darij Krajčič, ki je odstopno izjavo podal zaradi afere sendvič. Kot je danes povedal Krajčič, je bila njegova odločitev za odstop prenagljena, zato razmišlja o umiku odstopne izjave. Krajčič vztraja, da je sendvič iz trgovine odnesel v okviru družbenega eksperimenta. Po njegovem mora biti za krajo izkazan naklep storilca, da se okoristi, in mora tajiti dejanje. Zanj to ne velja, saj da je kasneje sendvič tudi plačal. Krajčič ima možnost umakniti odstopno izjavo do ponedeljka, ko je na dnevnem redu Državnega zbora seznanitev z njegovim odstopom.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.