Ariel Henry je ob podpori policije in vojske postal novi predsednik vlade Haitija. S tem se je strinjal tudi začasni vršilec dolžnosti premierja, Claude Joseph. Henry je napovedal, da bo oblikoval vlado narodne enotnosti, obdržal je tudi skoraj vse sedanje ministre. V mandatu namerava vzpostaviti varnost in zaupanje v vlado, se boriti proti korupciji in vsem državljanom omogočiti cepljenje proti novemu koronavirusu. Zagotavlja tudi transparentne volitve. Prav tako so bili aretirani tudi trije policisti, ki naj bi proti podkupnini sodelovali v atentatu na bivšega predsednika, Jovenela Moiseja. Do sedaj je bilo v povezavi z umorom aretiranih 26 ljudi, izmed tega kar 18 bivših kolumbijskih vojakov. Aretiran je bil tudi floridski neodvisni varnostni svetovalec Dominick Cauvin. Atentat na Moiseja je povzročil obsežne nemire, prehodna vlada pa je v Washington poslala prošnjo za vojaško posredovanje, ki naj bi umirilo razmere v državi, a je ameriški predsednik Joe Biden napotitev ameriške vojske v najrevnejšo državo Karibov zavrnil. 

Kolumbijska vlada je kongresu predstavila nov plan davčne reforme. Ta je za razliko od kontroverznega načrta, predstavljenega zgodaj letos, ki je sprožil množične demonstracije, v državni proračun nanesla le dobre tri milijarde evrov dodatnega dohodka, kar je skoraj pol manj, kot je predvideval prvi predlog. Sindikalisti in študentje so tudi tokrat protestirali. Predsednik Ivan Duque meni, da je reforma v času vedno večjega državnega dolga nujna. Še posebej potrebujejo priliv sredstev različni socialni programi. Aprila so protesti izbruhnili, ker bi reforma disproporcionalno prizadela delavski in srednji razred, ki bi morala zagotoviti največ sredstev. 

Nekdanji predsednik Južne Afrike, Jacob Zuma, še vedno čaka na pričetek sojenja zaradi obtožb o korupciji pred in med svojim predsedovanjem, saj je sodišče postopek ponovno preložilo. Sicer naj bi se pričelo že letošnjega maja, a je bilo že večkrat prekinjeno. Sodni procesi proti Zumi so v tem letu dodobra pretresli Južno Afriko. Nedavna obsodba zaradi nespoštovanja sodišča v zdaj prestavljenem sojenju o korupciji je sprožila izbruh protestov, v katerih je umrlo okoli 200 ljudi. Zuma je obtožen korupcije, goljufij v nakupu bojnih letal, ladij in druge vojaške opreme leta 1999, ko je bil podpredsednik. Sprejemal naj bi tudi podkupnine francoskega podjetja Thales. Trenutno prestaja drugo zaporno kazen, ki mu je bila odrejena za 15 mesecev. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ob 47. obletnici turške okupacije severnega dela Cipra na obisku oznanil namero o ponovnem odprtju opuščenega letovišča Varoša. To je prazno od leta 1974, ko so grške prebivalce izgnali turški vojaki, resolucija Združenih narodov pa ponovno naseljevanje dovoljuje le izgnanim prebivalcem mesta. Temu se skušajo ciprski Turki  izogniti tako, da bi prvotnim prebivalcem omogočili odškodnino ali vrnitev posesti. Oktobra lani so že odprli kilometer dolg obalni pas, v drugi fazi pa se bo 3,5 odstotka mesta odprlo v območje brez nadzora gibanja ー trenutno je to namreč vojaško območje. Ponovnemu odpiranju Varoše poleg večinsko grške Republike Ciper nasprotujejo tudi Združene države Amerike, Rusija in Evropska unija. Erdoğan za petdeset let neuspelih pogajanj krivi Združene narode, saj meni, da bodo ta uspešna, le če potekajo med dvema polnopravnima državama. Evropska unija se seveda upira priznanju Turške republike Severni Ciper. 

Madžarska je aprila sprejela zakon, s katerim bi mladoletnikom popolnoma omejila dostop do LGBTQI+ literature, informacijskega gradiva in podobnega. Zakon, ki so ga zagovarjali kot nujnega za zaščito krščanstva in otrok, je sprožil ostro nasprotovanje Bruslja. Orban zdaj kot dogovor na pritiske Evropske unije sklicuje referendum o zakonu. Orban opozarja tudi, da je na Madžarskem že zdaj  prepovedana vsakršna spolna propaganda ー kar koli to že pač pomeni ー v vrtcih, šolah in televizijskih oglasih. Na referendumu bo državljanom zastavljenih kar pet vprašanj; eno o podpori šolskega izobraževanja brez privolitve staršev, druga pa se bodo nanašala na spremembo spola. 

Miroslav Škoro je odstopil z mesta predsednika hrvaške desne stranke Domovinsko gibanje, ki jo je sam ustanovil pred letom in pol. Po lanskih volitvah je postalo Domovinsko gibanje tretja največja stranka v saboru, a ni resenje ogrozilo HDZ-ja v boju za glasove na desnici. Škoro meni, da mora stranka svoje delo nadaljevati pod drugim vodstvom, a se je izognil navajanju konkretnih razlogov za odstop. Kljub temu pa stranki ostaja zvest in bo z njo v prihodnje tudi sodeloval. Ob tem pa ostaja podpredsednik parlamenta. To ni prvi odstop v njegovi karieri, leta 2008 je namreč odstopil od mandata v saborju, v katerega je bil izvoljen pod okriljem HDZ-ja. Na prejšnjih predsedniških volitvah se ni uspel uvrstiti v drugi krog, na parlamentarnih pa si je z Domovinskim gibanjem uspel pridobiti le 16 poslanskih sedežev ー daleč od večine. Maja letos je Škoro v drugem krogu izgubil tudi na volitvah za zagrebškega župana. Volitve za novega predsednika stranke bodo predvidoma septembra. 

Sekretarju območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Gorenjskem, Mateju Jemcu, je sindikalna centrala ZSSS-ja preklicala delovno razmerje iz poslovnih razlogov. Krivdo pripisujejo upadu članarin, zato si zveza Jemčeve plače ni mogla več privoščiti. Generalni sekretar ZSSS-ja, Boštjan Medik, za ta upad krivi tudi Jemca samega, saj naj bi se ta sprl z enim izmed izobraževalnih sindikatov. V več sindikatih pa menijo, da za odpovedjo ni bilo poslovnih razlogov. V Sindikatu poklicnega gasilstva menijo, da ZSSS-ju ni dišal Jemčev način dela, ki naj bi bil preveč naklonjen delu na terenu in je hkrati prerad opozarjal na nepravilnosti v zvezi. V Sindikatu zahtevajo tudi takojšen preklic odpovedi. Temu se pridružujejo še Sindikat zaposlenih v ZSSS, Svobodni sindikat Slovenije in Sindikat kulture in narave Glosa. 

Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Uroš Novak, je odstopil s položaja. Na mesto je bil za petletni mandat imenovan marca leta 2018. Vrača se na Finančno upravo, v kateri naj bi prevzel vodenje finančnega urada v Kopru. V uradu predsednika republike so povedali, da so že začeli s postopkom za imenovanje novega naslednika.