V mozambiški prestolnici Maputo je potekal protivladni protest v podporo nekdanjemu vodji opozicijske stranke Podemos in poraženemu predsedniškemu kandidatu Venânciu Mondlaneju. Po poročanju portugalske tiskovne agencije Lusa je policija uporabila solzivec in streljala na protestnike ter jih ranila najmanj deset. Protestniki so se na ulicah zbrali pred sklenitvijo sporazuma med vladajočo stranko Frelimo predsednika Daniela Chapa in osmimi opozicijskimi strankami, vključno z največjo Podemos, v okviru katerega bi prekinili protivladne proteste. Mondlane, ki je s stranko Podemos februarja prekinil sodelovanje, je bil iz pogajanj izključen. Mondlane se je iz prostovoljnega izgnanstva v državo vrnil januarja in naznanil, da bo nasprotoval odločitvi ustavnega sodišča, ki je decembra potrdilo Chapovo zmago na oktobrskih predsedniških volitvah. Sedemčlansko sodišče je presodilo, da je Chapo osvojil 65 odstotkov glasov, kar je šest odstotnih točk manj kot po pprih urqadnih rezultatih. Protesti v Mozambiku potekajo od začetka volilne kampanje, prve pa je sprožil umor dveh opozicijskih kandidatov v času vlaganja kandidatur.

Opozicija v mestnem svetu Beograda je s petjem in glasnim predvajanjem himne obstruirala sejo, za katero je bila predvidena obravnava predlogov proračuna komunalnih podjetij in urbanističnih načrtov. Medtem so se zunaj zbrali protestniki, ki so v stavbo mestnega sveta metali jajca in barvo, nato so se z njimi spopadli varnostniki zasebnega podjetja in policija. Več ljudi je bilo poškodovanih, najmanj pet ljudi je policija aretirala. Srbski delavci v izobraževanju medtem končujejo svoj protestni pohod iz Niša in Beograda do Čačka, kjer bo potekal protest na pobudo neformalnega združenja Združena izobrazba Srbije. Za jutri je v Srbiji napovedana splošna stavka, h kateri so pozvali študenti v blokadi in dijaki.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je podpisal štiri zakone, ki jih je prejšnji teden sprejela narodna skupščina, to je parlament entitete. Med podpisanimi zakoni je zakon o neupoštevanju zakonov in prepovedi delovanja institucij Bosne in Hercegovine. V okviru zakona je na ozemlju Republike Srbske prepovedano delovanje tožilstva in sodišč BiH, prepovedani so visoki sodni in tožilski svet ter državne policijske agencije za preiskave in zaščito. Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika entitete predvideva zaporne kazni za uradne osebe, ki preprečujejo izvrševanje odločitev njenih institucij. Poleg teh dveh je Dodik podpisal še zakona o posebnem registru ter o javnosti dela neprofitnih organizacij.  Narodna skupščina je štiri zakone sprejela, potem ko je Sodišče Bosne in Hercegovine nepravnomočno obsodilo Dodika na leto zapora in šestletno prepoved opravljanja politične funkcije. Sodišče je Dodika obsodilo zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta. Zoper zakone, ki jih je podpisal Dodik, so Denis Bečirović, član Predsedstva Bosne in Hercegovine, Kemal Ademović, namestnik predsednika doma narodov, in predsednik predstavniškega doma državnega parlamenta Denis Zvizdić na ustavno sodišče vložili pritožbo. 

Direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije, krajše CIA, John Ratcliffe je sporočil, da so Združene države prekinile izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino. Zaradi sprejetega ukrepa bo Ukrajina izgubila informacije o prihodnjih ruskih raketnih napadih, ki so jih sicer ZDA zagotavljale od začetka vojne pred tremi leti. Ratcliffe je obenem naznanil, da bo to morda le začasen ukrep, če bi ZDA in Ukrajina izboljšale diplomatske odnose. V torek je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ustavitev dobavljanja ameriškega orožja Ukrajini. Prenehanje zagotavljanja ameriške vojaške in obveščevalne pomoči sledi sporu med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim prejšnji petek, pred predvidenim podpisom dogovora o deljenju dohodka od izkoriščanja ukrajinskih rudnin. Dogovora, ki ga je želel Trump izsiliti kot plačilo za vojaško pomoč Ukrajini, potem nista podpisala.

V Tel Avivu je kot novi načelnik generalštaba izraelske vojske zaprisegel generalmajor Ejal Zamir. Ob zaprisegi je dejal, da boj proti palestinskemu odporniškemu gibanju Hamas še ni končan in da je pripravljen voditi vojsko do »absolutne zmage«. Zamir, sicer tankist, je med drugim znan po tem, da je leta 2007 napisal članek, v katerem zagovarja kolektivno kaznovanje kot legitimno, če ga vojska uporablja proti »terorističnemu prebivalstvu«. Do imenovanja novega načelnika generalštaba je prišlo medtem, ko izraelska vlada odlaga implementacijo druge faze prekinitve ognja s Hamasom in postavlja zanjo nove pogoje. Izraelska vojska tako že peti dan blokira dobavo humanitarne pomoči v Gazo. Iz agencije Združenih narodov za hrano so sporočili, da imajo v Gazi za svoje javne kuhinje zalog samo še za dva tedna. 

Na Zahodnem bregu izraelska okupatorska vojska ruši stanovanjske stavbe in infrastrukturo v okolici mesta Tulkarm, medtem ko nadaljuje obleganje tamkajšnjega begunskega taborišča, kamor je zdaj napotila še oklepna vozila. Okupatorska vojska ruši tudi stanovanjske stavbe v begunskem taborišču Nur Šams, potem ko jih je včeraj tam porušila 17 in prej v tem tednu 11. Od začetka racij begunskih taborišč na Zahodnem bregu konec januarja je vojska z domov pregnala več kot 40 tisoč ljudi. Južno do Nablusa so izraelski vojaki v glavo ustrelili in ubili devetletno deklico.

Sodišče Evropske unije je oglobilo pet držav zaradi neimplementacije pravil za izboljšanje zaščite za žvižgače. Sodišče je kaznovalo Estonijo, Luksemburg, Madžarsko, Češko in Nemčijo, ki ji je naložilo globo 34 milijonov evrov. Leta 2019 je v Evropski uniji začela veljati direktiva, v okviru katere so morale države članice žvižgačem urediti kanale za interne in eksterne prijave kršitev ter zagotoviti, da so žvižgači varni pred povračilnimi ukrepi.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentoriral je Tim.