Spodnji dom argentinskega parlamenta je potrdil Zakon o legalizaciji umetne prekinitve nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti. Zakon velja tudi za prekinitev nosečnosti po 14. tednu nosečnosti v primeru hude deformacije fetusa. Kljub nasprotovanju katoliške cerkve se je s tesnim izidom s 129 glasovi za in 125 glasovi proti tehtnica prevesila k legalizaciji splava. Zakon so podprli po 23 ur dolgi razpravi, v kateri so mnenje predstavili skoraj vsi od 257 poslancev. Med glasovanjem so pred parlamentom vztrajali tako protestniki, ki pravici do splava nasprotujejo, kot tudi tisti, ki jo podpirajo.

V Argentini je trenutno splav prepovedan, razen v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere. Sicer je Argentina prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila istospolne poroke, boj za pravico do splava pa je v zadnjih letih dobil nov zagon, ki ga je sprožilo feministično gibanje #NiUnaMenos, ki se prvotno bori proti nasilju nad ženskami. V Latinski Ameriki je splav v skoraj vseh državah dovoljen le v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere, popolnoma pa je prepovedan v Salvadorju, Hondurasu in Nikaragvi. Argentina bi se ob morebitni spremembi zakonodaje, ki jo mora potrditi še senat, pridružila Kubi, Urugvaju in mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki imajo edini liberalnejšo ureditev glede splava v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uvedbo carin na uvoz iz Kitajske v vrednosti od 35 do 40 milijard dolarjev. Trump je ukrepe proti Kitajski napovedal že v predvolilni kampanji leta 2016, letos pa jih je odložil zaradi pomoči Kitajske pri sankcijah in navezovanju stikov s Severno Korejo. Sedaj ko se Severna Koreja Trumpu ne zdi več nevarna, se je romantična naveza s Kitajsko žalostno končala. Trump je že uvedel carine na uvoz jekla in aluminija z vsega sveta z redkimi izjemami, Kitajska pa je pripravila seznam povračilnih carin na uvoz iz ZDA v vrednosti 50 milijard dolarjev. Peking je tako napovedal konec uvoza ameriške govedine, soje, drugih kmetijskih pridelkov in naravnega plina na Kitajsko. V načrtu je tudi uvedba carine na uvoz avtomobilov. Trump je prepričan, da bodo v trgovinskih sporih zmagale ZDA, saj imajo trgovinski primanjkljaj z vsemi, proti katerim uvaja carine.

Grška opozicija je pozvala k nezaupnici premierju Aleksisu Ciprasu zaradi dogovora z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom o uradnem imenu Makedonije, ki bo po novem znana kot Republika Severna Makedonija. Vodja glavne opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis je zatrdil, da Cipras v parlamentu nima večine za podporo dogovoru, po pričakovanjih pa naj bi Cipras prestal glasovanje o nezaupnici, ki bo potekalo v soboto zvečer. Cipras ima v 300-članskem parlamentu načeloma 154 glasov podpore.

Brez zapletov ne gre tudi v Makedoniji. Tamkajšnji predsednik Gjorge Ivanov je ocenil, da je dogovor škodljiv in ga ne zato ne bo podpisal. Premier Bolgarije, ki trenutno predseduje Svetu EU, Bojko Borisov, je posledično zavrnil napovedano srečanje z njim, saj se noče vmešavati v zadnje dogodke. Borisov je sicer leta 2012 izjavil, da bi bilo ime Severna Makedonija absolutno nesprejemljivo, saj moderne bolgarske meje zajemajo tudi del zgodovinske regije Makedonija, a s tem očitno več nima problemov.

Hrvaški sabor je kljub nasprotovanju opozicije sprejel zakon o terminalu za utekočinjeni plin na otoku Krk. Vlada želi z zakonom, ki so ga na Hrvaškem, nekoliko neizvirno, poimenovali lex LNG, pospešiti projekt izgradnje terminala. Največja opozicijska stranka SDP je poskusila sprejem zakona preprečiti z vložitvijo 360 amandmajev, a jih je je parlamentarna večina vse zavrnila. Pred glasovanjem je večina opozicijskih poslancev zapustila sejno sobo. Z novim zakonom se ureja premoženjsko-pravne odnose na lokaciji LNG terminala, izdajanje koncesijskih dovoljenj in koncesijskih nadomestil ter določitev nadomestila za varnost oskrbe.

Izgradnji plavajočega LNG v Omišlju na otoku Krk nasprotujejo tudi člani strank iz vladne koalicije, ki so poslanci in svetniki v regionalni in lokalni samoupravi v Primorsko-goranski županiji in na otoku Krk. Opozicija zatrjuje, da bo projekt LNG prinašal izgube, ki jih bodo primorani plačati državljani. V Primorsko-goranski županiji, kjer je na oblasti SDP, sicer kopenskem LNG terminalu ne nasprotujejo, problematičen se jim zdi plavajoč terminal, ki naj bi imel nevarne posledice za okolje. Vrednost terminala je ocenjena na nekaj manj kot 384 milijonov evrov.

Haiti je prepovedal delovanje britanske dobrodelne organizacije Oxfam, ki je tam prisotna zadnja štiri desetletja. Prepoved so sprejeli zaradi Oxfamove domnevne kršitve haitijske zakonodaje in kršitve načela človekovega dostojanstva. Sodelavci Oxfama so se soočali z obtožbami spolnega nadlegovanja, ki se je dogajalo med humanitarnimi akcijami po potresu na Haitiju januarja leta 2010. V poročilu Oxfama iz leta 2011 je razvidno, da je direktor tedanje skupine Roland van Hauwermeiren priznal plačevanje spolnih odnosov, v istem letu pa so odpustili štiri delavce zaradi nepravilnega ravnanja. Haitijski minister za načrtovanje in zunanje sodelovanje Aviol Fleurant  je na tiskovni konferenci pojasnil, da je v pripravi osnutek zakona, ki bo omogočil natančnejši nadzor nad dobrodelnimi organizacijami, ki delujejo v državi, in njihovo usklajevanje.

Oxfam pa ima polno dela v Franciji, ki se je zapletla v diplomatski spor z Italijo okoli ravnanja z begunci. Oxfam v poročilu "Nowhere but Out" opisuje stanje približno 16.500 beguncev in ekonomskih migrantov ujetih med italijanskim mejnim prehodom Ventimiglia in francoskim obmorskim letoviščem Menton, med njimi je četrtina otrok brez spremstva. V novem poročilu o delovanju francoskih varnostnih organov je razvidno, da naj bi policija mladoletnim beguncem ponarejala dokumente z namenom vračanja v Italijo, kar pritrjuje njenim obtožbam o hinavskosti Francije.

Dan pred svetovnim dnem družinskih transferjev so v  Mednarodni organizaciji za migracije, krajše IOM, objavili statistične podatke o pomenu omenjenih transferjev. Približno 258 milijonov ljudi, ki živijo v tujini, je svojim družinam lani poslalo okoli 397 milijard evrov. Finančni transferji, ko migranti pošiljajo denar v domovino, od 90. let prejšnjega stoletja naraščajo. Višina prilitega denarja iz tujine v države v razvoju je po podatkih IOM višja od mednarodne razvojne pomoči. Družinski člani v tujini s transferji družinam v domovini pomagajo okoli 800 milijonom ljudem po svetu, kot ocenjuje Mednarodni sklad za razvoj podeželja. Največ denarja v obliki tovrstnih transferjev se je v lanskem letu zlilo v Indijo.