PAHOR OFF

Aktualno-politična novica
14. 11. 2022 - 15.00
 / OFF

Francija je po sporu glede migrantov zaostrila nadzor na meji z Italijo. Po petkovem prihodu ladje Ocean Viking z 230 migranti v pristanišče Toulon je Francija poslala 500 policistov na deset mejnih prehodov s sosednjo državo. Nadzori aktivno potekajo pred francoskim mestom Menton na obmejnih mostovih Ponte San Ludovico in San Luigi. Poleg zaostritve na meji Francija v znak protesta ne bo sprejela 3500 prosilcev za azil iz Italije, katerih sprejetje je obljubila v sklopu evropskega relokacijskega mehanizma. Ladja Ocean Viking je tri tedne zaman čakala na dovoljenje italijanskih oblasti za vplutje v pristanišče na Siciliji, čeprav bi ji po mednarodnem pravu Italija morala omogočiti varen pristan. 

O ameriških vmesnih volitvah
 / 11. 11. 2022
Ameriški demokrati so uspeli ubraniti večino v senatu. V Nevadi so volivci za senatorko ponovno izvolili demokratko Catherine Cortez Masto. Razmerje v senatu je torej enako, kot je bilo pred volitvami. Tako demokrati kot republikanci imajo po 50 sedežev, odločilni glas v senatu pa bo prispevala ameriška podpredsednica iz vrst demokratov Kamala Harris. Neodločena ostaja senatna tekma v Georgii, kjer se bosta v decembrskem drugem krogu pomerila demokratski senator Raphael Warnock in republikanski izzivalec Herschel Walker.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je podelil mandat za sestavo vlade Benjaminu Netanjahuju, ki je na volitvah z desnim blokom osvojil 64 od 120 parlamentarnih sedežev. V taboru sta poleg njegove stranke Likud še skrajno desni Verski sionizem in nacionalistična Stranka judovske moči. To so bile pete splošne volitve v Izraelu v manj kot štirih letih. Od leta 2020 proti Netanjahuju sicer potekajo trije različni sodni procesi zaradi korupcije. Obtožen je sodelovanja z medijskimi tajkuni, ki jim je v zameno za ugodno poročanje o njem in njegovi družini ponujal darila in usluge v vrednosti več sto tisoč evrov. Premierska funkcija bi mu omogočila imuniteto pred sodnim pregonom. 

Diplomatski dosežek Afriške unije - ali bo trajal?
 / 3. 11. 2022
V glavnem mestu Kenije sta se etiopska vlada in Tigrajska ljudska osvobodilna fronta zavezali k takojšnji vzpostavitvi humanitarnega koridorja za prebivalce regije Tigraj. Sporazum sta podpisala vrhovni poveljnik etiopske vojske, general Birhanu Jula, in general tigrajskih osvoboditvenih sil Tadesse Werede. Posrednik Olusegun Obasanjo potrjuje, da se bo dogovor začel vršiti takoj po podpisu. Obe strani sta se tudi zavezali k ustanovitvi skupnega komiteja, ki bo izvajal razoroževanje Tigrajske ljudske osvobodilne fronte. Dogovor je bil sklenjen po premirju med stranema, ki sta v Južni Afriki po dveh letih državljanske vojne dosegli soglasje po posredovanju Afriške unije.

V Madridu so potekali množični protesti v podporo univerzalnemu, kakovostnemu in javnemu zdravstvu. Po ocenah lokalnih oblasti se je zbralo 200.000 protestnikov, organizatorji protestov pa po poročanju El Paísa navajajo udeležbo 670.000 oseb. Protestniki so od Isabel Díaz Ayuso, predsednice regionalne vlade, zahtevali večja vlaganja v javno zdravstvo in hitrejši dostop do javne zdravstvene oskrbe. Podprle so jih vse stranke opozicije in vsi večji sindikati, vključno z največjim zdravniškim sindikatom Amyts. Ta teden potekajo številne manjše zdravniške stavke, za 21. november pa je napovedana velika stavka 5000 zdravnikov pod okriljem Amyts. Shod je potekal v spomin množičnim protestom pred 10 leti, ko so se Madridčani uprli načrtom regionalne vlade Ignacia Gonzáleza za privatizacijo bolnišnic.

Več deset tisoč protestnikov je v Mehiki nasprotovalo reformi volilnih organov. Protestniki so v Ciudad de Méxicu in še 25 mestih izrazili nestrinjanje s predlogom predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, ki predvideva zamenjavo Državnega volilnega inštituta, krajše INE, z novim organom. INE, v katerem imajo glavno vlogo v parlamentu imenovani predstavniki političnih strank, bi nadomestil nov, na neposrednih volitvah izvoljen organ. Ta bi imel za izvedbo volitev na voljo manj proračunskih sredstev kot INE. Protestov se je udeležil tudi José Woldenberg, prvi predsednik INE in nekdanji kolega Lopeza Obradorja v Stranki demokratične revolucije. Reforma volilnih organov je del predlaganih ustavnih sprememb, ki obsegajo tudi zmanjšanje števila članov obeh domov mehiškega parlamenta in nižje financiranje političnih strank. Dvotretjinska večina v spodnjem domu, ki je potrebna za potrditev ustavnih amandmajev, sicer še ni zagotovljena.

V Albaniji so pred vladno palačo potekali protesti proti vladi Edija Rame. Več deset tisoč protestnikov je izrazilo nezadovoljstvo nad visokimi življenjskimi stroški in korupcijo, ki se dogaja pod trenutno vlado. Nekaj protestnikov je prebilo policijsko blokado, enega pa so aretirali. V Albaniji se je letos cena osnovnih dobrin dvignila za osem odstotkov; najbolj so zrasle cene goriv in energentov. Glavni pobudnik protestov je vodja opozicije, nekdanji premier in predsednik Albanije Sali Berisha. 

Intervju s kandidatko za predsednico Republike Slovenije
 / 10. 10. 2022
Nataša Pirc Musar bo nova predsednica republike. V drugem krogu volitev je ob 53-odstotni volilni udeležbi s skoraj 54 odstotki glasov premagala Anžeta Logarja. Pirc Musar je dobila najvišjo podporo v volilnem okraju Koper I, medtem ko je Logar največji uspeh zabeležil v Ribnici.

Pirc Musar, ki je v času kampanje poudarjala, da bo glas tistih, ki nimajo glasu in niso slišani, je po izvolitvi to konkretizirala za Radio Prvi.

Izjava

Na zunanjepolitičnem področju kot prioriteto izpostavlja Zahodni Balkan.

Izjava

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v Bruslju na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije napovedala sodelovanje v misiji urjenja ukrajinskih vojakov. Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo poleg urjenja posameznih enot zagotavljala še usklajevanje aktivnosti držav članic. V izjavi za STA je Fajon pojasnila, da urjenje ne bo potekalo v Sloveniji, temveč v drugih državah članicah, in da misija ne obsega konkretne oskrbe z orožjem. 

roncevic
Namesto ničle na razpisu za sofinanciranje programskih vsebin tokrat 36-ica
 / 2. 6. 2022
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je imenovala 103 nove člane in članice stalnih strokovnih komisij ministrstva. Člane so izbrali skladno z novim pravilnikom o strokovnih komisijah in uravnoteženi zastopanosti po spolu, starosti in geografski razpršenosti. Strokovne komisije štejejo od pet do sedem članov in članic. Na seznamu izstopata imeni Bojan Veselinovič, nekdanji direktor STA, ki je imenovan v strokovno komisijo za medije, in Manca Grgić Renko, nova članica strokovne komisije za področje knjige.

OFF sta pripravila vajenca Andraž in Ervin, mentoriral je Žan.

Foto: modificirano po STA

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness