Zgornji dom kenijskega parlamenta je s 54 glasovi za in trinajstimi proti izglasoval razrešitev podpredsednika Rigathija Gachague. Po dvodnevnem senatnem zaslišanju so ga senatorji spoznali za krivega petih od enajstih obtožb in ga razrešili s položaja. Senatorji so mu očitali nezakonito prilastitev javnih sredstev, spodkopavanje oblasti in spodbujanje medetničnih trenj. Gachagua, ki je vse obtožbe zanikal in jih označil za politično linčanje, bi se moral zadnji dan zaslišanja zagovarjati, a je bil zaradi bolečin v prsnem košu hospitaliziran, njegovi odvetniki pa so protestno zapustili senat, saj so senatorji nadaljevali zaslišanja. Zdaj že nekdanji podpredsednik Gachagua je na položaj prišel po predsedniških volitvah leta 2022, ko je predsedniku Williamu Rutu zagotovil pomembno število glasov volivcev, zlasti iz osrednjega dela države. Gachagua je prvi kenijski predsednik ali podpredsednik, ki je s položaja odletel po izglasovani nezaupnici od uvedbe tega mehanizma leta 2010. Ruto je za novega podpredsednika predlagal notranjega ministra Kithureja Kindikija, ki ga mora uradno potrditi še parlament. 

V bližini policijske akademije v somalijski prestolnici Mogadiš je samomorilski napadalec z bombo ubil sedem ljudi, najmanj šest jih je ranjenih. Odgovornost za napad je prevzelo oboroženo islamsko gibanje Al Šabab, ki z napadi na državne in vojaške objekte poskuša spodkopati trenutno vlado. Enega zadnjih večjih samomorilskih napadov so pripadniki Al Šababa izvedli v začetku avgusta. V napadu na plaži Lido v bližini glavnega mesta so ubili več kot 30 ljudi, vsaj 60 pa so jih ranili. Somalijska vlada ob podpori mirovnih sil, delujočih pod okriljem Afriške unije in misije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bo v teku do konca leta, poskuša napade Al Šababa preprečiti.

Predlog spremembe zakonodaje, s katero bi prepovedali propagando, ki mlade pare odvrača od načrtovanja otrok, je prestal prvo sito v ruskem parlamentu. Kot je pojasnil vodja ruske dume Vjačeslav Volodin, je namen spremembe zakonskega okvira zaščita mladih družin in varovanje tradicionalnih vrednot. Po uradnih podatkih se Rusija spopada z velikim padcem rodnosti. Ta je namreč padla na najnižjo raven v zadnjih petindvajsetih letih, smrtnost pa je zlasti po začetku rusko-ukrajinske vojne februarja leta 2022 narasla. Po podatkih neodvisnega medija Mediazona je do začetka oktobra umrlo skoraj 73 tisoč ruskih vojakov. Za kršitelje nove zakonodaje, ki mora za uradno potrditev prestati še dve branji v ruskem parlamentu, so po poročanju Reutersa poslanci predvideli denarno kazen do 4000 evrov za posameznike in nekaj manj kot 50 tisoč evrov za pravne osebe.

Izraelska genocidna vojska je potrdila, da je v sredo v mestu Rafa na jugu Gaze ubila vodjo Hamasa Jahjo Sinvarja. Smrt Sinvarja so potrdili tudi v gibanju Hamas. Sinvar je vodenje Hamasa prevzel po atentatu na Ismaila Hanijo, ki ga je izraelska sionistična tvorba ubila konec julija v iranski prestolnici Teheran. Sinvar je bil član gibanja Hamas od njegove ustanovitve leta 1987. Leto zatem je bil obtožen sodelovanja pri uboju dveh izraelskih vojakov, zaradi česar je bil med letoma 1988 in 2011 v izraelskih zaporih. Leta 2011 je bil izpuščen na prostost v okviru izmenjave zapornikov, v naslednjih letih pa se je hitro povzpel do vodilnih položajev gibanja. Od leta 2017 je bil vodja Hamasa v Gazi. Izraelska genocidna vojska ne pobija zgolj vodilnih članov Hamasa, temveč na splošno pobija civiliste v Gazi. V napadih na begunsko taborišče Džabalija na severu enklave je vojska ubila vsaj 28 Palestincev, med njimi več otrok. Izraelska vojska je včeraj izvedla več kot 150 zračnih napadov v Gazi in Libanonu, kjer je v Tajbehu na jugu države ubila poveljnika gibanja Hezbolah Mohameda Huseina Ramala. 

Lokalne oblasti v največji pakistanski provinci Pandžab so odredile popolno zaprtje vseh izobraževalnih institucij, s čimer bo 26 milijonov šolajočih se otrok primoranih ostati doma. Ob tem je notranje ministrstvo Pandžaba prepovedalo kakršnekoli shode, načrtovane za petek in soboto. Ukrepi so odziv na množične študentske proteste, ki so izbruhnili v mestu Lahore, potem ko je pripadnik varnostne službe v kleti na območju ženskega kampusa posilil študentko. Vodja kampusa v Pandžabu Arif Chaudry je zanikal, da se je zločin zgodil, saj po njegovem ne obstajajo posnetki nadzornih kamer, ki bi zločin posneli. Dodal je še, da bo odstopil, če bo policija potrdila, da je res prišlo do posilstva. Skupina študentov, ki organizira od začetka tedna trajajoče protestne akcije, je zahtevala ustanovitev neodvisnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov študentstva, borcev za človekove pravice in sodnikov. Odbor bi poleg zločina posilstva preiskoval tudi nasilje nad študentkami, ki so sodelovale na ponedeljkovem shodu na kampusu v Lahoru. Protesti so se razširili tudi v mesto Ravalpindi, ki je del province Pandžab, kjer je policija na včerajšnjih protestih aretirala okoli 200 posameznikov, obtoženih vandalizma in podtikanja požarov.

Ladja italijanske mornarice je štiri migrante, ki so v sredo prispeli v italijanski sprejemni center za migrante v Albaniji, prepeljala nazaj v Italijo. Po dogovoru med italijanskimi in albanskimi oblasti lahko v sprejemnem centru v Albaniji sprejmejo zgolj zdrave moške, med četverico odpeljanih pa sta bila dva mladoletna in dva z zdravstvenimi težavami. Italijanske oblasti so skupino 16 moških prestregle na odprtem morju v nedeljo zvečer, po končanem postopku identifikacije in zdravniškem pregledu bi morali migrante iz sprejemnega centra prepeljati v center Gjadër. Ob sprejemu prvih migrantov se je v pristanišču Shëngjin zbrala skupina ljudi, ki je prihodu migrantov nasprotovala. Centra v Albaniji sta namenjena pospešeni obravnavi prošenj za azil, zanju bodo italijanske oblasti v naslednjih petih letih plačale 670 milijonov evrov. 

Predstavniki projektantske družbe Planiranje, podjetja AAE Gamit in predstavniki ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter naravne vire in prostor so krajanom Ilirske Bistrice predstavili pobudo za izgradnjo devet vetrnih elektrarn. Krajani so predlogu večinsko nasprotovali, češ da bo izgradnja vetrnic slabo vplivala na počutje ljudi in naravno okolje. Del območja prostorskega načrta, ki trenutno obsega 1300 hektarjev, je zaščiten v okviru Nature 2000. Pobuda predvideva izgradnjo devet vetrnic, vsaka bi imela moč sedmih megavatov, od naselja pa bi bile oddaljene okoli kilometer in pol. Do vetrnic bi zgradili ceste in podzemne povezovalne kable. Pobudo komentira župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. 

Izjava

Na ustavnem sodišču so prejeli še drugo pobudo za presojo ustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, predvidenega za 24. november. Pobudo sta vložili dve fizični osebi skupaj z nevladnima organizacijama Focus in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Po njihovem mnenju je referendumsko vprašanje nejasno in sugestivno, ker volivce napeljuje k podpori projektu JEK 2. Po mnenju predlagateljev je volivcem s tem odvzeta pravica do svobodnega izrekanja na referendumu, samo vprašanje pa nasprotuje mednarodnim standardom, ki jih je vzpostavila Beneška komisija Sveta Evrope. Poleg tega so se pobudniki presoje ustavnosti obregnili ob narativ samega referendumskega vprašanja, v katerem je jedrska energija opredeljena kot nizkoogljični vir energije.

OFF je pripravila vajenka Brina, One Direction je poslušal Tim.