Palestinski OFFicirji
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršilni ukaz o odpravi 40-odstotnih carin na brazilske prehrambene izdelke, vključno z govedino, kavo, kakavom in sadjem. Trumpova vlada jih je uvedla julija letos zaradi pregona nekdanjega brazilskega predsednika, Jaira Bolsonara – ukrep, ki ga je Trump označil za lov na čarovnice. Trump je minuli petek podpisal podoben ukaz z namenom odpravljanja carin na več kmetijskih izdelkov iz drugih držav, ki so zviševale stroške hrane v Združenih državah. Američanom, ki so največji porabniki kave na svetu, se je zaradi carin in podnebnih dejavnikov maloprodajna cena kave zvišala za 40-odstotkov. Brazilija Združenim državam dobavi tretjino kave, v zadnjem času pa je postala tudi pomembna dobaviteljica govedine. Brazilsko združenje izvoznikov govedine ABIEC je odločitev o odpravi brazilskih carin označilo za pokazatelja učinkovitih trgovinskih pogajanj.
Udeleženke podnebne konference Združenih narodov COP30, ki se bo sicer zaključila v ponedeljek, niso uspele doseči zavez na področju fosilnih goriv. Na podnebni konferenci COP28 v Dubaju leta 2023 so se udeleženke sicer zavezale k postopnemu opuščanju fosilnih goriv, kar vključuje tudi novi osnutek predloga, vendar so glavni proizvajalci in potrošniki fosilnih goriv, vključno s Kitajsko, Indijo, Savdsko Arabijo in Rusijo, to zavrnili. Združene države Amerike se letošnje konference niso udeležile. Poleg tega je pogajanja v četrtek prekinil požar, zaradi katerega je moralo na tisoče poslancev konferenco zapustiti. Organizatorji dogodka sicer ne poročajo o poškodbah udeležencev. V skupni izjavi so voditelji Združenih narodov dejali, da je požarišče varno in pozornost preusmerili v pogajanja. Dodali so, da jih čaka še veliko dela, a verjamejo v uspešen izid te konference.
Zunanji ministri članic Evropske unije so na zasedanju v Bruslju razpravljali o predlogu, s katerim bi skupek držav Unije prevzel vodilno vlogo pri vojaškem usposabljanju 3000 palestinskih oficirjev, ki bi po zaključenem urjenju delovali v Gazi. Dokument za države podpisnice predvideva implementacijo točkovnega načrta, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Izrael in palestinsko uporniško gibanje Hamas sta oktobra dosegla mirovni sporazum, ki ga je Izrael prekršil že več kot 500-krat. V dokumentu je Evropska služba za zunanje delovanje izpostavila načrte, ki bi razširili dva bloka civilnih misij v regiji, ki pomagajo pri razmerah na meji in pri podpori palestinske policije ter pri izvajanju reforme sodnega sistema. Evropska unija je ponudila pomoč pri izobraževanju in treniranju palestinske policijske enote. Države podpisnice bi nudile direktno usposabljanje in podporo približno 3000 palestinskim policistom iz Gaze s ciljem, da usposobijo vsaj 13000 policistov.
Zvezna sodnica za okrožje Kolumbije, Jia Cobb , je razsodila, da je namestitev več tisoč pripadnikov nacionalne garde v Washingtonu nezakonita. Ugotovila je, da je Donald Trump presegel svoja pooblastila, saj ni pridobil privolitve civilne oblasti iz Washingtona. Prav tako nima pristojnosti, da bi razporejal nacionale garde iz drugih zveznih držav. Generalni tožilec Washingtona, Brian Schwalb, je še sporočil, da vojska nima pristojnosti, da nadzoruje ameriške državljane na ameriškem ozemlju. Trump je že od začetka svojega mandata stopnjeval posredovanja ameriške garde v mesta, kot so Portland, Chicago in Oregon, kjer so na oblasti demokratski guvernerji, in sicer pod pretvezo, da je varnostna situacija kritična. Ponavadi najprej pošilja agente službe za priseljevanje in carino, znane tudi pod kratico ICE, z namenom lovljenja priseljencev, kar sproži masovne demonstracije pri demokratih in prebivalcih. Nastale napetosti potem izkoristi še z večjimi represivnimi ukrepi. Sodnica je izvršitev sodbe odložila za 21 dni.
Pakistanska vojska je v dveh ločenih napadih na meji z Afganistanom ubila 23 oboroženih upornikov. Šlo je za načrtno operacijo na pripadnike neopredeljene uporniške skupine, ki jih označujejo z izrazom khawarij, izvedeno v provinci Pakhtunkhwa Kurram. Po poročanju Al Jazeere pakistanske sile niso utrpele nobene izgube, a so v prvem napadu ubili kar 12 ljudi. Trenutno je v tovrstnih napadih, ki jih vojska izvaja tekom tega tedna, že več kot 30 ljudi. Nemiri v provinci so se začeli po samomorilskem bombnem napadu v prestolnici Islamabad. Kljub pomanjkanju konkretnih dokazov pakistanski minister za obrambo Khawaja Asif implicira vpletenost afganistanske vlade pod vodstvom Talibov. Zaostrovanje dogajanja na meji sledi neuspešnim mirovnim pogajanjem, ki so potekali v Istanbulu, vendar je premirje med vpletenima trenutno še v veljavi.
V bližini šotorskega naselja podpornikov srbske vlade ali tako imenovanega Ćacilenda v Beogradu je moški napadel novinarje medijske hiše N1. Najprej je prosil, da prekinejo s snemanjem, nakar je uničil del njihove snemalne opreme. Po poročanju N1 se policisti, ki so stali v bližini, na dogodek niso odzvali, tamveč so prišli šele na poziv ene izmed novinark. Napadalec je v tem času že pobegnil z mesta dogajanja. Gre že za 17. incident proti novinarjem v bližini omenjenega naselja, izpostavljajo pri Združenju neodvisnih elektronskih medijev. V Neodvisnem združenju novinarjev Srbije poročajo, da je takšen odnos do novinarjev neposreden odraz obravnave vladajoče koalicije, ki novinarje krivi za zaostrovanje protestov v državi. Od začetka leta je bilo zabeleženo rekordno število napadov te vrste v državi.
Parlament Bosne in Hercegovine je sprejel državni proračun za letošnje leto, ki znaša nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Proračun za leto 2025 bi morali sprejeti pred enim letom, vendar so morali proces zaradi zaradi političnih blokad zakasniti. Predlog so sprejeli na včerajšnji izredni seji zgornjega doma parlamenta, potem ko so ga potrdili v svetu ministrov BiH, člani predsedstva BiH in poslanci v spodnjem delu parlamenta. Deset poslancev je glasovalo za, nihče ni bil proti, štirje so se glasovanja vzdržali. Letni načrt dohodkov in izdatkov je v primerjavi z lanskim večji za približno 16-odstotkov. Po poročanju portala Radiotelevizije Bosne-Herzog se s sprejetjem končuje obdobje začasnega financiranja, zaradi katerega je bilo več tisoč zaposlenih v negotovosti, prav tako niso bili deležni povišanja plač.
Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta, krajše ESS, razrešili spor, ki ga je sprožilo vprašanje božičnice. Torkova izredna seja je bila namenjena iskanju rešitev, ki bi omogočile nadaljevanje dialoga med vsemi deležniki in preprečile ustavitev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta. Pravila predvidevajo tristopenjski postopek. Na prvi je predviden poskus sporazuma, na drugi stopnji razširitev postopka na pristojnem ministrstvu, na tretji in zadnji stopnji pa je predvidena vključitev neodvisnega strokovnjaka. Kolegij Ekonomsko-socialnega sveta je v torek obravnavo kršitev sklenil na prvi stopnji ter sprejel sklep, da je vlada pri nekaterih zakonih res kršila pravila. Socialni partnerji so se zavezali, da se bodo v nadaljevanju izogibali kršenju pravil in da bodo nadaljevali s sejami Ekonomsko-socialnega sveta. Spor med socialnimi partnerji se je zgodil zaradi zakona obvezne božičnice in razbremenitve nominirancev. V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so očitke zanikali, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je dejal, da so delodajalcam trikrat ponudili možnost, da se usedejo za pogajalsko mizo, a se je ti niso udeležili. Zdaj so torej dosegli soglasje, da je do kršitev prišlo, vendar socialni dialog za sedaj ni ogrožen.
Čistega vina sta vam nalila Jana in Tim, vrč je držala Iman.
Dodaj komentar
Komentiraj