Zahodni trgovinski dogovor
Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta v nedeljo na Trumpovem luksuznem golf letovišču na Škotskem dosegla začasni trgovinski dogovor med Združenimi državami in Evropsko unijo. Dogovor uvaja 15-odstotne carine na večino evropskih dobrin, uvoženih v ZDA. V zameno bo večina ameriških dobrin uživala ugodnosti ničelne carine. Po navedbah Evropske komisije je trgovanje z blagom in storitvami med ZDA in Unijo v letu 2024 preseglo 1,6 bilijona evrov. Ameriška vlada je dogovor sprejela z izvršnim odlokom, ki bo začel veljati v začetku meseca, medtem ko dogovor za EU še ni pravno obvezujoč, saj ga morajo še dopolniti in sprejeti vse države članice.
Splošni okvir začasnega trgovinskega dogovora predstavi Matthias Goldmann, profesor finančnega prava na Goethejevi univerzi v Frankfurtu.
Čeprav je von der Leyen z dogovorom zadovoljna, saj je Evropska unija z njim ubežala grožnjam uvedbe 30-odstotne carine, ostajajo mnoge podrobnosti dogovora še neznane. Največ polemik se pojavlja glede dogovora o energiji, farmacevtskih izdelkih, vojaški opremi in jeklu ter aluminiju. Dogovor namreč predvideva, da bodo evropske države v naslednjih treh letih, torej do izteka Trumpovega mandata, opravile nakupe ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina, nafte in jedrskih goriv v vrednosti 650 milijard evrov. Prav tako se je Evropska komisija zavezala, da bodo evropska podjetja investirala v ZDA v skupni vrednosti 500 milijard evrov. Antonia Zimmermann, novinarka Politica, ki se ukvarja predvsem s trgovinsko politiko, evropsko zavezo h kupovanju ameriške energije opisuje bolj kot taktično potezo in ne kot dolžnost, ki jo bo zares izpolnila.
ZDA in EU sicer predstavljata dva različna narativa glede carin na farmacevtske izdelke in vojaško opremo. Več podrobnosti predstavi sogovornica.
Interes tako ameriške kot evropske strani je ustvarjanje tako imenovanega zavezništva na področju kovin. Po besedah evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča bi z zavezništvom omejili globalni presežek jeklarske industrije na ameriškem in evropskem trgu, na katero naj bi najbolj vplivale politike na Kitajskem. Kitajske oblasti namreč domačim jeklarskim podjetjem zagotavljajo subvencije, davčne olajšave in posojila po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih. Čeprav podrobnosti še niso znane, je pričakovana ponovna uvedba carinskih kvot, kar bi pomenilo uvažanje jekla in aluminija v določeni vrednosti ali količini po znižani carinski stopnji. Zimmermann opiše trenutno stanje pogajanj.
Nedeljski dogovor lahko razumemo torej kot konkreten začetek pogajanj, ne pa kot končni in pravno zavezujoči dogovor. Zimmermann predstavi možne razloge za sprejem pomanjkljivega sporazuma.
Pogajanja glede uvedbe carin na evropske dobrine trajajo že od aprila, ko je Trump prvič uvedel recipročne 10-odstotne carine na ves uvoz v Združene države. Poleg tega je dodatno pritiskal na unijo z napovedjo uvedbe posebnih carin na izbrane dobrine, kot so zdravila, polprevodniki in letala. Prejšnji četrtek so vse države članice, z izjemno Madžarske, odobrile predlog Evropske komisije o recipročnih carinah na določene ameriške dobrine, kot so letala, avtomobili, vino, medicinska in električna oprema v skupni vrednosti 93 milijard evrov. Carine bi stopile v veljavo sedmega avgusta. Zimmermann predstavlja prihodnje načrte unije glede doseženih protiukrepov.
Omenjeni protiukrepi in trenutni dogovor stvari puščajo nedorečene, vendar bo zlasti sporazum med blokoma vplival na ameriško prebivalstvo. Kako, pojasni Goldmann.
Dogovor medtem ne zajema področij, ki bi znatno vplivala na življenje v Evropski uniji. Več pojasni sogovornik.
Dogovor je pri voditeljih evropskih držav članic unije naletel na deljena mnenja. Nemški kancler Friedrich Merz sporazum podpira, predvsem zaradi uspeha unije, ki se je izognila uvedbi 30-odstotnih carin. Te bi prizadele predvsem nemško avtomobilsko industrijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni prav tako pozdravlja dogovor, češ da se je zahod ognil večji trgovinski vojni. Nasprotno je do dogovora oster francoski premier François Bayrou, ki unijo obtožuje podreditve ameriškim zahtevam. Več o kritikah pove sogovornik.
Evropska unija se je pričakovano podredila Trumpovim muham v vsesplošni trgovinski vojni, ki jo je začel v svojem drugem mandatu.
Dodaj komentar
Komentiraj