Parlamentarno-sodni OFF

Parlamentarno-sodni OFF

Aktualno-politična novica
12. 7. 2018 - 15.00
 / OFF

o izročitvi Carlesa Puigdemonta, neuspešnemu iskanju katalonskega predsednika pokrajine in španskem odzivu
 / 6. 4. 2018

Nemško sodišče je ugodilo zahtevi Španije za izročitev nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta zaradi zlorabe javnih sredstev, ne pa tudi upora. Sodišče je namreč presodilo, da domnevna dejanja ne ustrezajo niti nemški opredelitvi veleizdaje niti kršenju javnega reda in miru, zato ni izpolnjen zahtevan pogoj dvojne kaznivosti. To pomeni, da Španija skladno z evropskimi pravili o izročitvi, po katerih se lahko obtoženega preganja le za obtožbe odobrene v izročitvi, Puigdemonta zaradi upora ne sme preganjati. Španska obtožnica Puigdemontu očita upor in prisvajanje javnih sredstev v času referenduma o neodvisnosti Katalonije, za kar mu grozi do 30 let zapora. Puigdemont je v Nemčiji od marca, ko so ga nemške oblasti aretirale na podlagi mednarodnega zapornega naloga.

Ostajamo v Nemčiji, kjer je zvezno sodišče odločilo, da imajo starši pravico dostopati do Facebook računa svoje umrle hčerke. Osebni podatki posameznika na internetu so po njegovi smrti torej del zapuščine in se podobno kot pisma in dnevniki dedujejo. Prvostopenjsko sodišče je v tem primeru že pritrdilo staršem, višje sodišče pa je zavzelo stališče, da je treba posameznikovo zasebnost varovati tudi po smrti. Po dosedanji praksi lahko sorodniki umrlega njegov Facebook račun le v celoti izbrišejo ali pa spremenijo v spominsko stran.

Čehi izvolili oligarha
 / 23. 10. 2017

Češki parlament je devet mesecev po volitvah le izglasoval zaupnico manjšinski vladi pod vodstvom Andreja Babiša. Vlado, v kateri je poleg Babiševe stranke ANO, Akcije nezadovoljnih državljanov, še Češka stranka socialdemokratov, ČSSD, je podprlo 105 od 200 poslancev, 91 jih je glasovalo proti. Vlada drugega najbogatejšega Čeha, čigar bogastvo se ocenjuje na štiri milijarde evrov, je glasovanje uspešno prestala zaradi podpore čeških komunistov, ki v vladi sicer ne bodo sodelovali. Babiš je zaupnico v parlamentu neuspešno iskal že januarja.

Imenski spor z Makedonijo iz grške perspektive
 / 7. 2. 2018

Še mnogo dlje je na začetek pristopnih pogajanj o članstvu v zvezi NATO čakala Makedonija. Razlog za vabilo je grško-makedonski dogovor o njenem imenu, sklenjen prejšnji mesec. Po besedah generalnega sekretarja NATA Jensa Stoltenberga se bodo pogovori začeli, ko bo dogovor uresničen in bo Makedonija tudi uradno postala Republika Severna Makedonija. Za to je med drugim potrebno soglasje makedonskih volivcev na referendumu, ki bo najverjetneje septembra. Makedonija je vabilo v zavezništvo dobila že leta 2008, vendar do pogovorov zaradi nasprotovanja Grčije ni prišlo.

Zgornji dom irskega parlamenta je pritrdil predlogu zakona, ki predvideva prepoved uvoza blaga s po mednarodnem pravu okupiranih območij. Predlog zakona, ki ga je vložila neodvisna senatorka Frances Black, je podprlo 25 senatorjev, proti jih je glasovalo 20, o predlogu pa mora glasovati še spodnji dom. Irska vlada predloga zakona ne podpira, saj naj bi bil neučinkovit in si želi ukrepov na ravni Evropske unije, proti napovedani zakonodaji pa se je jasno in glasno postavil tudi Izrael, ki bi ga prepoved najbolj prizadela. Unija je sicer leta 2015 sprejela pravila, da morajo biti izdelki iz izraelskih naselbin jasno označeni.

Na Novi Zelandiji je po večmesečnih neuspešnih pogajanjih potekala 24-urna množična stavka medicinskih sester in bratov, ki se je je udeležilo okoli 30 tisoč ljudi. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač in opozarjajo naslabe delovne pogoje. Stavka je popolnoma ohromila zdravstveni sistem v državi, saj je na delovnem mestu ostalo le osebje, ki skrbi za najnujnejše primere.

Svet Evrope je zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi Vaskršić in presodil, da je ustrezno. Zoran Vaskršić se je na ESČP obrnil, potem ko so mu v izvršilnem postopku zaradi osnovnega dolga 124 evrov zarubili in prodali hišo. Evropsko sodišče za človekove pravice, ESČP, je aprila lani odločilo, da je Slovenija kršila pravico do lastnine, in Vaskrsiću prisodilo odškodnino in vračilo stroškov v skupni vrednosti 85 tisoč evrov. Slovenija se je odzvala z novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki želi preprečiti izvršbe na nepremičninah v primerih, ko je dolg nizek in poplačilo s strani dolžnika realno. Sodišča bodo tako morala pri očitni nesorazmernosti med dolgom in vrednostjo nepremičnine obvestiti Center za socialno delo. Ta pa bo začel z izvajanjem socialnovarstvenih storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness