Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v bližini Niša priredil odprtje novega dela plinovoda med Srbijo in Bolgarijo. Plinovod med Nišem in bolgarskim Novim Iskarjem sta sosedi načrtovali za zmanjšanje odvisnosti Srbije od ruskega zemeljskega plina. Plinovod večinsko financira Evropska unija. Na novo so zaenkrat zgradili del plinovoda v Srbiji, med Nišem in Dimitrovgradom na vzhodu države. Vučić je slovesnost ob začetku testne faze uporabe plinovoda priredil v propagandne namene, teden dni pred splošnimi volitvami. Srbskega vladarja sta prišla počastíti bolgarski predsednik Rumen Radev in azerbajdžanski Ilham Alijev. Kasneje sta si z Vučićem ogledala še prikaz oboroževanja specialnih enot srbske vojske. Plinovod bo Srbiji omogočil dostop do azerbajdžanskega zemeljskega plina ter državo povezal s terminalom utekočinjenega zemeljskega plina v grškem pristanišču Aleksandropolis. Imel bo letno zmogljivost pretoka skoraj dveh milijard kubičnih metrov plina. Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović ter azerbajdžanski minister za energetiko Parviz Şahbazov sta novembra podpisala sporazum o dobavi zemeljskega plina, v okviru katerega bo Srbija od Azerbajdžana na leto kupovala 400 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Količina kupljenega plina bi se po letu 2026 povečala na milijardo kubičnih metrov letno, kar bi predstavljalo tretjino srbske porabe. Srbija večino zemeljskega plina uvozi od ruskega Gazproma, s katerim je zadnjo pogodbo sklenila lani. Izgradnjo dela plinovoda in njeno vlogo v predvolilni kampanji Aleksandra Vučića komentira Goran Radosavljević, direktor Inštituta Fakultete za ekonomijo, finance in upravo Univerze Singidunum v Beogradu. 

izjava

Združene države Amerike so proti resoluciji o takojšnjem humanitarnem premirju na območju Gaze vložile veto. Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je predvidevala takojšnje premirje za dostavo humanitarne pomoči in brezpogojno izpustitev vseh izraelskih talcev, je podprlo 13 držav. Palestinski predsednik Mahmud Abas, vodja palestinske oblasti na območju okupiranega Zahodnega brega, je Združene države obtožil za soodgovorne smrti otrok, žensk in starejših v Gazi. Združene države, ki so stalna članica varnostnega sveta in glavna zaveznica Izraela, prekinitev ognja predstavljajo kot možnost novih napadov Hamasovih borcev na območje, ki ga nadzoruje Izrael. Toda Združene države niso edine, ki podpirajo genocid, ki ga izvaja Izrael. Zunanji ministri Italije, Nemčije in Francije so Evropsko unijo pozvali k uvedbi sankcij zoper gibanje Hamas in njegove podpornike. Izraelska vojska medtem nadaljuje svoj genocidni pohod po Gazi, ki obsega tako zračne napade kot kopensko invazijo na severu in jugu enklave. V zračnem obstreljevanju begunskega taborišča Maghazi v srednji Gazi so izraelske sile ubile 23 ljudi. V svojih napadih se je Izrael čez vikend osredotočil na jug enklave – obstreljeval je zlasti mesto Khan Junis in območje od mejnem prehodu Rafa. Izraelska vojska obstreljuje tudi južni del Libanona, kar upravičuje z odgovorom na rakete, ki jih je gibanje Hezbolah proti Izraelu poslalo v odgovor na genocid v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v primeru nadaljnjih napadov Hezbolaha na ozemlje, ki ga nadzoruje Izrael, zagrozil, da bo Bejrut spremenjen v Gazo. 

Indijsko vrhovno sodišče je pritrdilo odločitvi desničarske vlade Narendre Modija iz leta 2019, ki je s spremembo ustave zdaj že nekdanji zvezni državi Džamu in Kašmir odvzela avtonomijo. Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil poseben status severne regije z večinsko muslimanskim prebivalstvom le začasno določilo, zato je njegova ukinitev ustavna. Vrhovno sodišče sestavlja pet sodnikov, štiri sta imenovala predsednika, ki pripadata Modijevi Indijski ljudski stranki. Po členu ustave, ki ga je vlada črtala, je imela regija Džamu in Kašmir lastno ustavo in notranjo avtonomijo. Modijeva vlada je prevzela neposreden nadzor nad regijo in jo razdelila na dve ločeni ozemlji. Sprememba ustave je prebivalcem iz drugih delov Indije tudi dovolila, da v regiji kupujejo zemljo in nepremičnine, česar prej niso mogli početi. 

Državnozborski odbor za finance je potrdil predlog Zakona o minimalnem davku. Predlog zakona uvaja minimalno 15-odstotno efektivno davčno stopnjo za skupine podjetij, ki imajo na globalni ravni vsaj 750 milijonov evrov letnih prihodkov. V pravni red z novim zakonom Slovenija prenaša lansko direktivo Evropske unije, ki je sledila globalnemu dogovoru o najmanj 15-odstotnem svetovnem davku za velike korporacije. Splošni davek na dohodek pravnih oseb v Sloveniji sicer znaša 19 odstotkov, efektivna davčna stopnja pa se po ugotovitvah finančnega ministrstva giblje med 14,7 in 14,8 odstotka, kar je pod povprečjem Unije. To je rezultat različnih davčnih olajšav, ki jih podjetja dobijo od države. Po novem bodo morala velika podjetja, kot so Krka, Petrol in Mercator, poravnati razliko do 15-odstotne davčne stopnje. Več v OFFsajdu ob petih. 

Odbor za finance obravnava tudi Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Cilji predloga zakona so vzpostavitev mehanizmov za obnovo in zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter pospešitev razvoja na prizadetih območjih. Za prihodnje financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, bo po zakonu ustanovljen proračunski sklad. Sredstva zanj se bodo zbirala na računu, ločenem od ostalih proračunskih sredstev. Sklad za obnovo bo financiran iz treh virov – davka za banke, davka na dohodek pravnih oseb in čistega dobička Slovenskega državnega holdinga. Banke bodo do leta 2028 plačale dodatnega 0,2 odstotka lastne bilančne vsote, pri tem pa davek ne bo smel preseči 30 odstotkov letnega dobička bank. Predlog zakona določa povišanje davka na dohodke pravnih oseb za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov. Zakon tudi določa tretjo razvojno os med Šentrupertom in Prevaljami kot osrednji cestni infrastrukturni projekt.

Na parlamentarnem odboru za zdravstvo obravnavajo predlog interventnega zakona o zdravstvenem varstvu. Vladajoča koalicija je napovedala vložitev amandmaja zakona, po katerem ne bi znižali nadomestila za dolgotrajno bolniško odsotne. Zakon, ki ga je vlada sprejela pred slabima dvema tednoma, v 35. členu namreč predvideva znižanje višine nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti. Doslej je posameznik prvih 90 dni bolniške odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Novi interventni zakon pa predvideva, da bi posameznik ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov. Koalicija bo z amandmajem ta člen črtala. 

Lidija Kegljevič Zagorc, ki jo je vlada v četrtek imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za naravne vire in prostor, je odstopila z mesta članice uprave Darsa. Uprava družbe za avtoceste ima sedaj tri člane, in sicer predsednika Davida Skornška, člana Andreja Ribiča in delavskega direktorja Rožleta Podborška. Nadzorni svet je Skornška za predsednika imenoval 7. novembra, po odstopu Valentina Hajdinjaka.

Policijska uprava Ljubljana je na državno okrožno tožilstvo podala kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja zoper nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanijo. Postopek je sprožila Pravna mreža za varstvo demokracije z odvetniško družbo Pirc Musar in Lemut Strle, ki je zoper Urbanijo leta 2021 na okrožno tožilstvo vložila kazensko ovadbo. Tožilstvo je od sektorja kriminalistične policije zahtevalo dopolnitev ovadbe, kar so na policiji zdaj tudi storili. Kot so navedli v prvotni ovadbi, je Urbanija kot direktor Ukoma večkrat zahteval dokumentacijo Slovenske tiskovne agencije, čeprav za to ni imel podlage, s čimer je posegel v uredniško neodvisnost agencije. Prav tako ni pravočasno odredil in odobril plačil za opravljanje javne službe in s tem Slovenski tiskovni agenciji povzročil premoženjsko škodo in onemogočal njeno delovanje. Po odhodu s Televizije Slovenija je Urbanija že postal odgovorni urednik Planet TV.

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in ljubljanski Univerzitetni klinični center sta dosegla dogovor, v okviru katerega bo medicinska fakulteta nadaljevala z opravljanjem vseh preiskav. Spor je v javnost prišel petega decembra, ko je fakulteta zagrozila, da bo 15. decembra ustavila izvajanje kliničnih storitev. Klinični center je po navedbah dekana fakultete Igorja Švaba fakulteti za izvedbo storitev dolžan 43 milijonov evrov. Podrobnosti dogovora o nadaljevanju opravljanja kliničnih storitev še niso znane. 

OFF sta pripravila vajenec Tim in Tia.

Foto: btr, Wikipedia, creative commons