Evropski parlament je v okviru programa Pripravljeni na 55 s 339 glasovi za podprla prepoved avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035. To v praksi pomeni prepoved prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov. Poslanci iz skrajno desnih strank so se predlogu upirali, češ da bi moral vključevati tudi sintetična goriva in da bo zakonodaja povzročila množično brezposelnost. S programom Pripravljeni na 55 se je Evropska unija namreč zavezala k znižanju emisij za 55 odstotkov do konca desetletja in ogljični nevtralnosti do leta 2055. Na istem zasedanju pa so zavrnili prenovo sistema trgovanja z emisijami, ki je predvideval, da bi se to razširilo še na gradbeništvo in transport. Zavrnili so ga tudi socialdemokrati in zeleni, saj naj bi bil predlog premalo ambiciozen. Več v OFFsajdu ob petih.

Evropska unija je ta teden sprejela še eno zakonodajo, ki ureja standardni priključek, prek katerega si državljani in državljanke polnimo telefone. Od leta 2024 bodo morali biti vsi pametni telefoni, tablice, elektronski bralniki, fotoaparati, slušalke in konzole kompatibilni s priključkom tipa USB-C. Evropska unija odločitev zagovarja z zmanjševanjem odpadkov in količine kablov, ki jih posameznik potrebuje za uporabo elektronskih naprav. S tem se seveda ne strinja podjetje Apple, ki edino proizvaja telefone s svojim priključkom. Menijo, da bo poenotenje okrnilo inovacijo in dolgoročno povzročilo več onesnaževanja. Članice morajo zakon še dokončno potrditi. 

Alžirija je prekinila prijateljski sporazum s Španijo, ki ureja predvsem migrantski tok med državama in ju zavezuje k preprečevanju trgovine z belim blagom, podpisan pa je bil pred dvema desetletjema. Za prekinitev odnosov so se odločili zaradi spremembe podpore Španije v konfliktu, ki se že od odhoda španskih kolonialnih sil odvija v Zahodni Sahari. Zanjo se borijo Maroko in separatistična Fronta Polisario, ki jo podpira Alžirija. Španija se je odločila svojo podporo na novo nameniti Maroku, ki se bori proti avtonomnosti Zahodne Share. Za Alžirijo je to nedopustna prekoračitev administrativne moči, ki jo ima Španija v regiji. Prekinitev sodelovanja je še posebej pomembna, saj Španija iz Alžirije uvaža zemeljski plin. 

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sprejela resolucijo, v kateri obtožujejo Iran nesodelovanja z agencijo. Iran je v odgovor odstranil in onesposobil kamere, ki jih je agencija uporabljala za nadzor nad iransko nuklearno aktivnostjo. Iranske oblasti so prav tako napovedale, da bodo začele uporabljati več centrifug za bogatenje urana. Iran je že več desetletij pod ostrim nadzorom agencije in prejema kar četrtino vseh inšpekcij. Povod za kritiko je bilo sicer poročilo, v katerem se je agencija spraševala o poreklu obogatenega urana, ki se je nahajal na treh neprijavljenih lokacijah. Iran poročilo označuje za izraelsko propagando in svari pred zaostritvijo napetosti, ki jih je začel nekdanji ameriški predsednik ZDA Donald Trump leta 2015. Takrat je enostransko odstopil od dogovora, ki je Iranu v zameno za omejeno jedrsko aktivnost ukinjal gospodarske sankcije. 

Po ponovnih strelskih pohodih v osnovnih šolah v Združenih državah Amerike je predstavniški dom ameriškega kongresa, v katerem imajo demokrati večino, potrdil predlog reforme orožarske zakonodaje. Predlog zakona predvideva prepoved prodaje polavtomatskega orožja osebam, mlajšim od 21 let. Predvideva tudi dodatno podporo programom odkupa nabojnikov z veliko kapaciteto, strožje kazni za trgovanje z orožjem in davčne olajšave za varno hranjenje orožja. Republikanci se temu seveda upirajo, saj naj bi šlo za odrekanje pravice, dane od boga. Zakon mora prestati še glasovanje v senatu, v katerem pa pravzaprav nima resne možnosti uspeha. 

Stranka SDS je v državni zbor vložila predlog zakona, ki predvideva obvezno testiranje funkcionarjev – predsednika države, poslank in poslancev, državnih sektretarjev, predsednika vlade in ministrov – na prepovedane droge. Testiranje naj bi po predlogu potekalo enkrat letno, testirance pa bi določil žreb. Če se testiranja ne bi udeležili, bi se izvid avtomatsko štel za pozitivnega. V SDS kot razloge za predlog zakona navajajo, da naj bi slovensko javnost večkrat vznemirile informacije o prisotnosti kokaina med slovenski politiki. Ena najvidnejših tovrstnih afer je bila sicer povezana s podmladkom stranke SDS. 

Nova Golobova vlada je pripravila sklepe dopolnitev in sprememb k ustanovnemu sklepu Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ti so bili sprejeti v sredo. Tako bo strokovnega direktorja inštituta imenoval in razreševal svet zavoda, in sicer le na podlagi javnega razpisa in po predhodnem posvetu s strokovnim svetom zavoda. To je sprememba zdajšnjega sistema, v katerem strokovnega direktorja imenuje generalni direktor. To je trenutno Milan Krek, ki se ne želi odstopiti s položaja in ne namerava odstopiti niti po tem, ko mu je ministrstvo za zdravje odreklo podporo. Prav tako je vlada podaljšala mandat generalnemu direktorju na pet let in omejila mandat vršilca dolžnosti, ki nastopi ob predčasni prekinitvi mandata generalnega direktorja, na eno leto. Nov strokovni direktor mora biti imenovan v 60 dneh od sprejetja sklepa, vršilec dolžnosti pa v enem mesecu. 

Lista Marjana Šarca je na zboru članstva s 97 odstotki glasov podprla združitev z Gibanjem Svoboda. Izvršni odbor je to potrdil že 12. maja, a je bilo za dokončno potrditev potrebno soglasje članstva. V Stranki Alenke Bratušek bodo o tem glasovali prihodnji teden. Oba bosta v novi vladi zasedla ministrske stolčke, Šarec bo postal minister za obrambo, Bratušek pa ministrica za infrastrukturo. 

Odstopil je direktor Narodnega muzeja, Pavel Car. Njegov odstop je ministrica za kulturo, Asta Vrečko, že sprejela. Povod za odstop je polom napovedane razstave Popotovanja: umetniška zbirka družine Boljkovac. 

Izjava

Odprtje razstave je bilo napovedano za sredo, a je bilo prestavljeno za nedoločen čas, saj so se v strokovni javnosti pojavili dvomi o pristnosti del, ki naj bi bila razstavljena. Car je še včeraj ob prestavitvi odprtja razstave trdil, da so dela Picassa in Matissa originalna.  

Izjava