Tajska vlada je zamrznila izvajanje dogovora o premirju s Kambodžo, potem ko sta dva tajska vojaka umrla v eksploziji mine ob meji. Premirje sta vladi obeh držav podpisali po petdnevnem čezmejnem obstreljevanju in bombardiranju konec julija ter obnovili konec prejšnjega meseca, ko sta se dogovorili za umik težkega orožja z obmejnega območja in obojestransko koordinacijo odstranitve min. Obstreljevanje med državama se je začelo potem, ko je tajska vlada obtožila kamboško vojsko utrjevanja meje med državama, vključno s postavljanjem protipehotnih min na tajski strani. Obtožbe so sledile vzajemnemu uvajanju gospodarskih sankcij in zapiranju mejnih prehodov po prvem spopadu maja. Mejni spor med državama zadeva tri templje ob tromeji med Tajsko, Kambodžo in Laosom, ki jih zase zahtevata tako Tajska kot Kambodža.

Zgornji dom pakistanskega parlamenta je potrdil spremembe ustave, ki uvajajo doživljenjsko imuniteto za predsednika, nadomeščajo položaj predsednika generalštaba s funkcijo poveljnika obrambnih sil, ustanovitev zveznega ustavnega sodišča poleg vrhovnega in spreminjajo način razdeljevanja zveznih finančnih sredstev med province. Poveljniku obrambnih sil bi vlada lahko podelila naziv feldmaršala, s čimer bi mu podelila doživljenjsko imuniteto. Spremembe bi predsedniku podelile tudi možnost premeščanja sodnikov višjih sodišč na predlog Sodnega sveta Pakistana brez sodnikovega privoljenja. Opozicijski poslanci so glasovanje bojkotirali. Spremembo mora potrditi še spodnji dom parlamenta. Vodja opozicijske stranke Pakistansko gibanje za pravičnost Gohar Ali Han je dejal, da bi po dokončni potrditvi sprememb ustave demokracija obstajala samo še na papirju.

V pakistanski prestolnici Islamabad je pred stavbo okrožnega sodišča eksplodirala bomba in ubila vsaj 12 ljudi ter jih še vsaj 27 ranila. Notranji minister Mohsin Naqvi je dejal, da je eksplozijo sprožil samomorilski napadalec. Z notranjega ministrstva sporočajo, da so pred tem samomorilski napadalci napadli tudi vojaško šolo v Južnem Vaziristanu in z detonacijo avtomobilske bombe ubili tri ljudi. Ponoči je avtomobilska bomba eksplodirala tudi v Indiji v bližini Rdeče trdnjave v New Delhiju, zaradi česar je indijska vlada aktivirala protiteroristični Akt o preprečevanju nezakonitih dejavnosti. Ta represivnim organom omogoča priprtje osumljencev za pet let brez uradne obtožnice. Niti indijska niti pakistanska vlada še nista za napada neposredno obtožili nobene organizacije.

Sirski informacijski minister Hamza Al Mustafa je sporočil, da je nova sirska vlada predsednika Ahmeda Al Šare podpisala dogovor o političnem sodelovanju z Globalno koalicijo za boj proti Islamski državi pod vodstvom Združenih držav Amerike. Po besedah ministra dogovor ne vsebuje nobenih vojaških obvez za sirsko vlado. Sirija s tem postaja 90. članica koalicije. Sporočilo o pristopu h koaliciji pod ameriškim vodstvom sledi ameriškemu umiku sirskega predsednika Al Šare, nekdanjega člana Al Kajde, s seznama teroristov.

Javno tožilstvo v Milanu je sprožilo preiskavo proti tako imenovanim vikend ostrostrelcem med obleganjem Sarajeva. Tožilstvo preiskuje italijanske turiste, ki so se glede na prijavo v času obleganja Sarajeva zbirali v Trstu, od koder so se odpravili do oblegane bosanske prestolnice. Tam so bosanskosrbskim enotam plačevali za streljanje na civiliste. Prijavo proti neznanim obtožencem je na podlagi slovenskega dokumentarca o jugoslovanski javni skrivnosti Sarajevo Safari iz leta 2022 podal italijanski novinar Ezio Gavazzeni. Preiskavo vojnega turizma je tožilstvo Bosne in Hercegovine začelo pred tremi leti po premieri dokumentarca.

Minister za finance Klemen Boštjančič in minister in za javno upravo Franc Props sta s predsednikom Skupnosti občin Slovenije Gregorjem Macedonijem, predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem in predsednikom Združenja mestnih občin Slovenije Samom Turelom podpisala dogovor o povprečnini za naslednji dve leti. Ta bo znašala 835 evrov na prebivalca, kar je največ do zdaj. Letošnja povprečnina za občine znaša 771,33 evra na prebivalca. Dogovor določa še, da bodo občine v naslednjem letu iz državnega proračuna prejele povrnitev 60 odstotkov sredstev za izplačilo zimskega regresa zaposlenim v občinskih upravah in javnih zavodih, če bo uveljavljen zakon o izplačilu zimskega regresa, ki ga parlament obravnava danes.

Akademskih 15

Volilna komisija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je razpisala nadomestne volitve. Kot smo poročale z njene prve redne seje, je ob novem študijskem letu nekaterim poslancem potekel status študenta, ki je pogoj za mesto v študentskem zboru. Mandat je tako potekel dvema poslancema, odprlo se je po eno mesto na Fakulteti za računalništvo in matematiko in na Šoli za risanje in slikanje. Mesti sta v prejšnjem mandatu zasedala poslanca kluba Povezani. Na teh dveh enotah bodo v sredo, 7. januarja, med 9. in 18. uro potekale volitve, na katerih bodo študentke izbirale po eno predstavnico v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. Kandidature z ustreznimi dopolnitvami zbirajo do vključno 12. decembra priporočeno po pošti na naslov Študentske organizacije.

Zadnjo soboto v oktobru so na Mariborskem Pohorju potekale volitve novega vodstva in članov organov Zveze študentskih klubov Slovenije, krajše ŠKIS. Za novo predsednico ŠKIS-a je bila izvoljena Nina Zornik, mesto podpredsednika je zasedel Miha Žagar, ki je hkrati tudi predsednik Varnostnega sveta. Na mestu predsednika zveze ŠOLS ostaja Lovro Čeh Brežnik.

V četrtek je odbor za izobraževanje v državnem zboru na drugi obravnavi z vsemi glasovi za potrdil predlog zakona o urejanju položaja študentov, ki ga je pripravila Študentska organizacija, v obravnavo pa so ga vložili koalicijski poslanci. Zakon prinaša spremembe v znesku minimalne študentske postavke ter na področju koriščenja študentskih bonov. Študentka se bo ob opravljanju prekarne zaposlitve lahko nadejala dviga zaslužka v znesku mesečnega plačila za 5,2 odstotka, iz prejšnjih 7,34 na novih 7,74, torej za 40 centov. Ko si bo z njim poravnala doplačilo ob koriščenju bona za prehrano, bo to po novem lahko storila do polnoči in ne več do 22. ure ter tudi za praznike in med vikendom, kar prej ni bilo mogoče. Ob tem se bo tudi znesek vrednosti bona, torej subvencije s strani države, dvignil na 5,05 evra iz prejšnje vrednosti 4,10 evra. Dvig subvencije sicer ne rešuje dejanskega problema visokih doplačil za subvencionirane obroke. Vlogi, podani s strani koalicije, pa so dodali tudi predlog opozicije, da se subvencija študentske prehrane letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Zakon ureja tudi podaljšanje študija za mesec dni na prvi in na drugi stopnji v primeru objektivnih okoliščin. Kot primeri teh so navedene zdravstvene težave, višja sila ali težje socialne okoliščine. Tako bo lahko študentka svoje zaključno delo zagovarjala tudi oktobra in ob tem za preteklo študijsko leto ne bo primorana vračati štipendije. Prilagaja pa se tudi samo štipendiranje. Po novem bo ob pravici do dodatnega leta za oba študenta starša obema pripadla tudi pravica do prejemanja štipendije v tem dodatnem letu. Štipendijo pa bodo tudi ostale študentke lahko prejemale v dodatnem, absolventskem letu.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je na Univerzo in ministrstvo za visoko šolstvo naslovila poziv, v katerem naslavljajo potrebo po digitalizaciji gradiv. Pobudo je naslovila po rezultatih ankete, ki jo je Resor za študijsko problematiko organizacije izvedel v študijskem letu 2023/24 med ljubljanskimi študentkami. Rezultati spletne ankete so pokazali, da si 95 odstotkov anketiranih želi, da bi bili študijski zapiski in gradiva digitalizirani. Za vložitev poziva navajajo tri razloge, prvi je enakost v dostopu do znanja, drugi je znižanje stroškov študija, tretji pa je modernizacija visokega šolstva. Opozarjajo tudi na trenutno stanje digitaliziranih vsebin znotraj Univerze v Ljubljani, ki med njenimi članicami ni poenoteno, kar v praksi pomeni, da posamezne fakultete med seboj nimajo enakovredno razporejenega odstotka digitaliziranega gradiva.

Za konec poglejmo še na Hrvaško. V Poreču se trenutno odvija strokovna konferenca Združenja hrvaških ravnateljev srednjih šol z naslovom Motivacijsko vodenje v izzivih v srednješolski ustanovi. Udeležuje se je okoli 300 ravnateljev srednjih šol, včeraj pa jih je nagovoril hrvaški minister za znanost in izobraževanje, Radovan Fuchs. Opozoril je na avtonomijo pedagogov v šolah in izrazil nestrinjanje s »pretiranim starševskim aktivizmom«, kot je poimenoval poseganje staršev v učne procese. V šoli po njegovem ni mesta za nikogar drugega razen za učitelje, strokovno osebje in učence. Ob izjavi, da vanjo ne spadajo odvetniki, je požel bučen aplavz. V poznejšem delu nagovora je sicer kontriral samemu sebi, ko je poročal o varnostnih ukrepih v šolah. Te po lanskoletni tragediji v šoli Prečko množično zaposlujejo varnostnike. Skupno je na 361 šolah, ki so to že storile ali pa so v procesu zaposlovanja, tako na novo zaposlenih 500 oseb, ki skrbijo za varnost.

OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok novičk pa Jana.