Pohod džihadističnih demostrantOFF
V Los Angelesu in nekaterih drugih mestih v Združenih državah, kot so Chicago, Seattle, San Antonio in New York, se nadaljujejo protesti proti deportacijam priseljencev in racijam agencije za nadzor priseljevanja, znane kot ICE. V Los Angelesu trenutno drugo noč zapored velja policijska ura, v središču mesta pa je ljudi manj kot prejšnje noči. Pred uradnim začetkom policijske ure je policija izvedla več aretacij, proti protestnikom pred mestno hišo pa je uporabila gumijaste naboje, poleg tega so protestnike napadli policisti na konjih. Od sobote je policija v Los Angelesu aretirala vsaj 400 ljudi, vlada pa je med vikendom v mesto napotila 700 marincev in več kot 2000 pripadnikov nacionalne garde. Poveljnik odreda marincev v Los Angelesu je sporočil, da imajo marinci, ki so medtem končali posebno urjenje za obvladovanje protestov, pooblastila, da začasno pridržijo protestnike, aretacije pa ostajajo pristojnost policije.
Španski zunanji minister José Manuel Albares in njegov britanski kolega David Lammy sta sklenila dogovor o prehajanju meje med Gibraltarjem in Španijo. Britanski in španski državljani za prehod meje ne bodo potrebovali potnega lista, ampak bo zadostovala osebna izkaznica. Na gibraltarskem letališču v pristanišču bodo nadzor nad vstopom v regijo skupaj nadzirali britanski in španski organi. Spor o mejnem nadzoru na gibraltarski meji se je začel z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije in schengenskega območja. Mejo dnevno prehaja okrog 15 tisoč čezmejnih delavcev.
Poljska vlada premierja Donalda Tuska je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici v parlamentu. Pobudo za glasovanje je vložil Tusk sám po porazu koalicijskega kandidata Rafała Trzaskowskega in zmagi Karola Nawrockega iz stranke Zakon in pravičnost na predsedniških volitvah pred slabima dvema tednoma. Sedanji predsednik Andrzej Duda iz iste stranke je z vetom blokiral več odločitev parlamenta, ki jih je Tuskova Državljanska platforma obljubljala pred volitvami, med drugim dekriminalizacijo splava. Nawrocki bo kot predsednik zaprisegel v začetku avgusta.
Izraelski parlament je zavrnil pobudo opozicije o samorazpustitvi parlamenta. V skupno 120-članskem parlamentu je proti predlogu glasovalo 61 poslancev. Vladajoča koalicija pod vodstvom stranke Likud premierja Benjamina Netanjahuja ima skupno 68 poslanskih mest. Proti predlogu so glasovali tudi poslanci koalicijskih strank ortodoksnih judov Šas in Jahadut Hatora, ki sta napovedali podporo predčasnim volitvam, če v novem zakonu o naborništvu ortodoksni judi ne bodo izvzeti iz obveznosti služenja vojaškega roka. Pred glasovanjem je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Julij Edelstein iz stranke Likud sporočil, da so z obema strankama ortodoksnih judov dosegli kompromis o osnutku zakona o naborništvu.
Konvoj 1500 aktivistov na tako imenovanem Globalnem pohodu v Gazo bo danes prispel v Kairo. Cilj konvoja je mejni prehod med Egiptom in Gazo pri mestu Rafa na jugu enklave, kjer nameravajo zahtevati konec izraelskega genocidnega pohoda in izsiliti odprtje prehoda za humanitarno pomoč. Pohoda se udeležujejo aktivisti iz več kot 50 držav, največ udeležencev pa prihaja iz Tunizije, kjer se je pohod začel. Do Rafe bi prispeli predvidoma v nedeljo. Podoben mednarodni aktivistični pohod iz Kaira v Rafo, imenovan Konvoj vesti, je novembra 2023 organiziral Egiptovski sindikat novinarjev, vendar mu egiptovski represivni organi niso dovolili prehoda preko polotoka Sinaj. V primeru da egiptovske oblasti tega ne bi ponovile, je izraelski obrambni minister Izrael Kac vojski ukazal, naj »džihadističnim demonstrantom« blokira vstop v Gazo. Od jutra so izraelski vojaki pri distribucijskih postajah za humanitarno pomoč v Gazi ubili vsaj 24, včeraj pa 57 Palestincev. Na izraelskem zunanjem ministrstvu razdeljevanje humanitarne pomoči izraelsko-ameriške organizacije Humanitarna fundacija za Gazo ocenjujejo kot velik uspeh. Pokole med kvazirazdeljevanjem paketov s hrano izraelska genocidna vojska od 27. maja naprej izvaja vsakodnevno.
Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner in predsednica svèta ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto sta podpisala sporazum o sodelovanju med BiH in evropsko agencijo za mejni nadzor Frontex. Po določbah sporazuma bo Frontex lahko napotil svoj stalni kader kamorkoli na meje Bosne in Hercegovine, tudi na meje z nečlanicami Unije. Sporazum predvideva tudi skupne operacije bosanske policije in Frontexa. Sporazum je začasno začel veljati s podpisom, vendar ga morajo dokončno ratificirati še Evropski parlament, Svet Evropske unije in bosanski parlament. Je eden od pogojev Evropske komisije za pridružitvena pogajanja med Bosno in Hercegovino in Evropsko unijo.
Okrožno sodišče v Banjaluki je zavrnilo zahtevo tožilstva Republike Srbske za odreditev pripora Milovanu Miličeviću – županu Teslića in vodji glavne opozicijske stranke v entiteti Srbske demokratske stranke. Enako je odločilo tudi za dva mestna svetnika Teslića. Trojico je policija pridržala v ponedeljek zaradi suma prejemanja podkupnine, tožilstvo pa je zahtevalo enomesečni pripor. Miličeviću in obema mestnima svetnikoma je okrožno sodišče v Banjaluki namesto tega izdalo prepoved medsebojnega komuniciranja, pred tem pa je odobrilo hišne preiskave, med katerimi je policija zasegla okrog 200 tisoč evrov. V Srbski demokratski stranki obtožbe korupcije označujejo za politični pregon opozicije.
Državni zbor na izredni seji obravnava predlog pokojninske reforme, resolucijo o programu razvoja in opremljanja vojske do leta 2040 in predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Pokojninska reforma bi do leta 2035 zvišala upokojitveno starost na najmanj 62 let, do leta 2028 podaljšala referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove in zmanjšala usklajevanje pokojnin z rastjo plač v razmerju z inflacijo. Reformo so sindikalne centrale v Ekonomsko-socialnem svètu večinsko podprle, koalicija sedmih sindikatov in nevladnih organizacij pa napoveduje pobudo za zakonodajni referendum o amandmajih k pokojninski reformi, ki bi omenjene dele reforme črtali. Resolucija ministrstva za obrambo o opremljanju vojske predvideva zvišanje porabe za vojsko na dva odstotka bruto domačega proizvoda letos in na tri odstotke do leta 2030. Po predlagani noveli zakona o dolgotrajni oskrbi bi lahko status oskrbovalca družinskega člana pridobili tudi upokojenci.
Dodaj komentar
Komentiraj