Večtisočglava množica portugalskih policistov se je v znak protesta proti strogim vladnim ukrepom zmanjševanja plač in pokojnin v javnem sektorju zbrala pred portugalskim parlamentom v Lizboni. Množica protestnikov je prodrla skozi barikade in dosegla sama vrata parlamenta, kjer so zapeli narodno himno in vzklikali protivladne slogane. Med drugimi zahtevami je od množice zbranih bil k odstopu pozvan premier Pedro Passos Coelho. Protestnike so pregnali njihovi kolegi policisti, ki so bili tisti čas na svoji poklicni dolžnosti. Policijska združenja na portugalskem opozarjajo, da utegnejo varčevalni ukrepi v javnem sektorju ogroziti operativne zmogljivosti varnostnih sil. Portugalska je leta 2011 sklenila dogovor, da bodo v zameno za izplačanih 78 milijard evrov pomoči s strani Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada zmanjšali finančna sredstva v javnem sektorju, kar je občutno razjezilo širšo javnost.

V Rusiji so bili po plačilu varščine izpuščeni člani mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so pred dvema mesecema v znak protesta proti črpanju nafte vkorakali na morsko naftno ploščad v arktičnih vodah. Sprva so okoljevarstveni aktivisti bili obtoženi piratstva, kasneje pa so te obtožbe ovrgli, tako da se sedaj pripadniki organizacije Greenpeace soočajo z obtožbami huliganstva, kar občutno zniža najvišjo možno zaporno kazen iz petnajstih na sedem let zapora. Večina obtoženih je bila proti plačilu varščine že izpuščena, trije na zaslišanje še čakajo, radijski operater na ladji Arctic Sunrise ostaja v priporu do 24. februarja. Ruski predsednik Putin njihova prizadevanja sicer opisuje kot plemenita, vendar pa trdi da so njihova dejanja nedopustna, saj so ogrožali varnost naftne ploščadi, in bi lahko vodila v katastrofo.

Veliki Britaniji, Franciji in Združenim državam Amerike se je pridružila še Kitajska. Ne govorimo o človekovih pravicah ali nekem vidnejšem napredku pri spoštovanju le-teh. Azijska gospodarska in vojaška velesila je prvič uspešno preizkusila brezpilotno nevidno letalo, imenovano Oster meč. Letalo naj bi Kitajski, vsaj uradno, služilo predvsem pri zbiranju obveščevalnih podatkov v Vzhodnem in Južnem kitajskem morju. Brušenje nožev jim bo gotovo pomagalo tudi pri pogajalskem izhodišču pri ozemeljskih sporih, ki jih imajo s sosedami.

Afganistanski predsednik Hamid Karzai je na zborovanju 2500 političnih veljakov in plemenskih starešin razglasil, da naj bi dvostranski varnostni sporazum med Afganistanom in Združenimi državami Amerike prišel v veljavo šele naslednje leto v aprilu po državnih volitvah. Karzai s tem prepušča pomembno odločitev svojemu nasledniku, saj je bil sam na oblasti že dva mandata in tako nima več možnosti za ponovno izvolitev. Združene države Amerike pa so do izjave afganistanskega predsednika izredno negativno nastrojene, saj bi rade, da do dogovora pride v najkrajšem možnem času in hkrati trdijo, da odlog omenjenega dogovora „ni praktičen, prav tako kot tudi ni možen.“ V primeru sprejetja dvostranskega varnostnega sporazuma bi v Afganistanu po letu 2014 ostalo približno 15.000 tujih vojakov, kateri bi bili zadolženi za državno varnost in stabilnost.

Mednarodni center za zaporniške študije iz Londona je objavil dvoletno študijo o številu zapornikov po svetu. Sodeč po njej se število le-teh povečuje. Zaporniško kazen prestaja 10,2 milijona ljudi. Največ, pričakovano, 2,22 milijona ljudi zaporno kazen prestaja v Združenih državah Amerike. Sledita Kitajska in Rusija. Direktor mednarodnega centra za zaporniške študije, Peter Bennett, je rezultate študije, ki so jo izvedli že desetič, označil za "zaskrbljujoče". Kot je dejal, se je število zapornikov po svetu povečalo kljub dokazom, da je ječa pri večini zapornikov neučinkovita. Združene države imajo prav tako največ zapornikov na 100.000 prebivalcev, in sicer 716. Na ravni Evropske unije je Slovenija z najmanjšim številom zapornikov na število prebivalcev in sicer 66, najviše so baltske države. Več o tem nam je povedal predstavnik mednarodnega centra za zaporniške študije, Roy Walmsley.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V okviru benefit dogodka Reši Rš, ki se bo danes zgodil na Metelkovi, bosta Antikapitalistični blok in Črna luknja v prostorih A-Infoshopa ob 19. uri znotraj pogovornega cikla Misliti nemogoče organizirala debato Avtonomni mediji. Več o dogodku Kuki.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na Filozofski fakulteti je danes potekala še ena javna razprava o predlogu Zakona o visokem šolstvu. Za spremembo ni šlo za ustaljen predstavitveni dogodek, ampak se je tako med povabljenimi govorci kot tudi med prisotnimi obiskovalci razvila kritična debata s konkretnimi vprašanji in kritikami, na katera pa predstavnica ministrstva žal ni podala nobenih odgovorov. Profesor Zdravko Kobe je izpostavil tudi svoje pomisleke glede zakona, ki jih v dosedanjih debatah načeloma ni bilo toliko slišati, in sicer, da je bilo samo besedilo zakona poslano v javnost nelektorirano, pomanjkljivo napisano in polno nejasnih formulacij, ki jih je mogoče različno interpretirati. Zaradi tega je predlog zakona po njegovem mnenju neprimeren za javno obravnavo in bi ga ministrstvo moralo temeljito popraviti. Več o vsebini in poteku javne razprave, sodelavec Aktualno-politične redakcije, Jaša Veselinovič.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.