Po afganistanskih mestih potekajo protesti zaradi petkovega napada na šolo v Kabulu. V petek je v prestolnici v napadu na šolo umrlo vsaj 53 ljudi, med njimi 46 žensk in deklet, več kot 110 je bilo ranjenih. Več sto učencev se je v izobraževalnem centru pripravljalo na opravljanje izpita, ko je napadalec vstopil v eno od učilnic in se razstrelil. Za dejanje še nihče ni prevzel odgovornosti. V zahodnem delu Kabula, kjer je bil napad izveden, živi šiitska manjšina Hazarov, ki so že bili tarče islamističnih napadov. Protestirale so pripadnice Hazarov, študentke in akademiki ter ostali, po eni strani zaradi bombnega napada, saj talibanska vlada ni uspela zaščititi mladih na šoli, po drugi strani pa zahtevajo prekinitev zločinov nad Hazari ter prenehanje omejevanja pravic žensk do dela in izobraževanja. Protest prav tako predstavlja podporo sosednjim Irankam, ki te dni protestirajo za svoje pravice.

Severna Koreja je nad Japonsko izstrelila balistično raketo, ki je preletela ozemlje Japonske in nato padla v Tihi ocean okoli 3000 kilometrov od japonske obale. Gre za odgovor Severne Koreje na provokacije Združenih držav Amerike in Južne Koreje, ki v morju med Japonsko in Korejo izvajata vojaške vaje. Od leta 2017 je to prva izstrelitev rakete, ki je preletela Japonsko. Po petih letih je na vojaške vaje z Južno Korejo tudi prvič prispela ameriška letalonosilka. Severne Korejce je z obiskom močno varovane meje, ki deli korejski polotok, kjer se je srečala s predstavniki Južne Koreje, izzvala tudi podpredsednica ZDA Kamala Harris.

Madžarski parlament je sprejel prvega v nizu protikorupcijskih zakonov. H kazenskemu zakoniku so dodali dopolnilo, ki v preiskavah kaznivih dejanj, povezanih z upravljanjem javnega premoženja, omogoča sodno presojo v primeru, ko je preiskava zaključena brez obtožnice ali je prijava kaznivega dejanja zavrnjena. Zakon je del sedemnajstih zavez Orbánove vlade Evropski komisiji, s katerimi naj bi Orbán odpravil blokado evropskih sredstev. Vlada Viktorja Orbána se želi izogniti izgubi denarja Evropske unije v času, ko se madžarsko gospodarstvo bliža recesiji, forint pa je v razmerju do dolarja padel na rekordno nizko raven.

Proti Alexisu Kohlerju, vodji kabineta francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je državno tožilstvo začelo s preiskavo zaradi morebitnega konflikta interesov. Tožilstvo Kohlerja obtožuje, da ni razkril svojih povezav in povezav svoje družine z italijansko-švicarskim ladijskim podjetjem MSC, ki je v lasti sestrične njegove matere. Tožilstvo je začelo s preiskavo zaradi civilne tožbe protikorupcijske nevladne organizacije Anticor, ki trdi, da je Kohler s podjetjem MSC sklepal posle v času med letoma 2012 in 2014, ko je delal za francoski državni holding, in kasneje med letoma 2014 in 2016, ko je bil zaposlen na finančnem ministrstvu. Podjetje MSC je glavna stranka francoske ladjedelnice Chantiers de l'Atlantique, ki je v delni lasti francoske vlade.

Svet Evropske unije je potrdil direktivo o ustreznih minimalnih plačah v EU, ki jo je 14. septembra sprejel Evropski parlament. Potrditev pomeni dokončni sprejem direktive, ki državam članicam z zakonsko določenimi minimalnimi plačami nalaga, da vzpostavijo jasen postopkovni okvir za določitev in posodabljanje minimalnih plač. Zakonsko določene minimalne plače se bodo morale posodabljati najmanj vsaki dve leti, a direktiva ne predpisuje nobene ravni minimalne plače. Cilj sprejetega akta naj bi bilo spodbujanje delavcev in delavk k sodelovanju pri kolektivnih pogajanjih o določanju plač in krepitev inšpekcijskih pregledov.

Predsedniku vlade Federacije Bosne in Hercegovine Fadilu Novaliću Združene države Amerike očitajo zlorabo položaja in pooblastil, zato so proti njemu uvedle sankcije. Položaj naj bi zlorabil, ko je pred volitvami leta 2018 uporabil seznam upokojencev za pošiljanje predvolilnih pisem z obljubo o višjih pokojninah in s tem spodkopaval bosansko zakonodajo in demokratične institucije za lastne politične cilje. Urad ameriškega finančnega ministrstva za nadzor tujega premoženja je uvedel sankcije tudi za Slobodana Stankovića, lastnika gradbenega podjetja v Laktaših. Očitajo mu izrabo poznanstva s srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom za osebno bogatenje s pridobivanjem donosnih poslov, ki so financirani iz proračuna Republike Srbske. Sankcije pomenijo, da bo njuno premoženje v ZDA zamrznjeno, prav tako pa ne bosta mogla potovati v ZDA. Američani so se na Novalića, ki je član bošnjaške Stranke demokratske akcije, spravili dan po volitvah v Bosni. Njegova stranka je sicer izgubila svojega člana v predsedstvu, a je osvojila večino glasov za parlament Federacije.

Sindikat poklicnih gasilcev je na vlado in ministrstvo za obrambo poslal zahtevo, da se delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva uvrsti v višje plačne razrede. Višje plače zahtevajo zaradi vedno večjih vsakodnevnih stroškov in zaradi porušenih plačnih razmerij glede na druge uslužbence v javnem sektorju. S tem se nanašajo predvsem na nekatere zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega skrbstva, ki so bili novembra lani uvrščeni v višje plačne razrede. Pojasni generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije David Švarc.

Izjava

Vojko Flis, nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, bo s podporo Gibanja Svoboda kandidiral na letošnjih lokalnih volitvah v Mariboru. V stranki izpostavljajo, da so trenutno ključni izzivi na lokalni in državni ravni na področju energetike in zdravja. Kot se je izrazil premier Robert Golob, sta zato s Flisom »popolna kombinacija«. Doslej sta kandidaturo za župana Mestne občine Maribor že napovedala mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope, Igor Jurišič, in sedanji župan Saša Arsenovič. Ta na letošnjih volitvah ne bo več kandidat Stranke modernega centra, ampak bo nastopil kot nestrankarski kandidat.

Po poročanju časnika Dnevnik bodo na območju pri križišču Parmove ulice z ulico Bežigrad namesto petoddelčnega vrtca gradili še en stanovanjski kompleks več. Občinski podrobni prostorski načrt, ki je bil sprejet pred štirimi leti, je predvideval poleg gradnje večstanovanjskih objektov tudi gradnjo petoddelčnega vrtca. Po lokacijski preveritvi, ki omogoča odstopanja od prostorskega akta, bo družba Palo Alto, če bo to potrdil mestni svet Mestne občine Ljubljana, namesto vrtca gradila še en stanovanjski blok. Družba Palo Alto iz Ivančne Gorice je lani poleti ljubljansko občino prosila, naj ponovno oceni, kakšna je potreba po gradnji vrtca v enem izmed šestih objektov na zemljiščih v njihovi lasti. Občina je ugotovila, da zaradi upadanja rodnosti in posledično tudi vpisa v vrtec, gradnja petoodlečnega vrtca ni več potrebna in da se lahko površine uporabijo za druge dejavnosti.

OFF je pripravila vajenka Zala, pomagala je Ajda.

Vir fotografije: STAfoto