PorfiriOFF

Aktualno-politična novica
4. 8. 2022 - 15.00
 / OFF

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020

Azerbajdžan je zavzel več strateških višavij v Gorskem Karabahu. Rusija in Armenija sta ga zatem obtožili, da krši premirje, vzpostavljeno po zaostritvi konflikta v regiji konec leta 2020. Azerbajdžan je svojo operacijo predstavil kot maščevanje za napad, ki so ga, kot trdi, sile etnično armenske vojske Karabaha izvedle na položaje azerbajdžanske vojske v območju Lachin. V napadu na območju, kjer so stacionirane ruske mirovniške enote, naj bi umrl azerbajdžanski vojak. Zato je Azerbajdžan napadel vojsko Karabaha, formalno pod Republiko Artsakh, ki sodeluje z Armenijo, in ubil dva njena vojaka. Nadzor nad regijo Gorski Karabah, ki bi morala po mednarodnem pravu sicer pripadati Azerbajdžanu, si delita Azerbajdžan in Armenija. V vojni konec leta 2020 je zmagal prvi in Armenija mu je morala odstopiti nadzor nad deli ozemlja, Rusija pa po dogovoru iz leta 2021 skrbi za mir v regiji. 

Razveljavitev Roe proti Wade in posledična prepoved splava v ZDA
 / 27. 6. 2022

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je izdal izvršni ukaz, ki pomaga ženskam z željo po umetni prekinitvi nosečnosti potovati iz zveznih držav, kjer je ta poseg prepovedan, v države, kjer je dovoljen. Nosečnicam, ki so za umetno prekinitev nosečnosti prisiljene potovati, bo pri posegu pomagal zvezni zdravstveni program Medicaid. Biden je ukaz sprejel v luči razveljavitve primera Roe proti Wade, ki jo je ameriško vrhovno sodišče sprejelo konec junija. Po odločitvi sodišča lahko o pravici do splava odločajo posamezne zvezne države. Od takrat v ZDA beležijo povečano število žensk, ki splav opravljajo v nematični zvezni državi in si morajo stroške poti plačati same.

Turški pravosodni minister Bekir Bozdağ je Finsko in Švedsko obtožil, da ne spoštujeta dogovora o izročanju domnevnih teroristov, ki je bil sprejet na zasedanju Nata junija v Madridu. Turčija je namreč kot pogoj za ukinitev veta na priključitev Finske in Švedske Natu med drugim zahtevala, da ji državi izročita 33 članov Delavske stranke Kurdistana in podpornikov Fetullaha Gülena, nekdanjega prijatelja predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki pa ga je predsednik kasneje obtožil načrtovanja državnega udara. Po Bozdağovih besedah za zdaj še nobena od držav ni začela postopka vračanja. Zagrozil je, da Turčija ne bo ratificirala vstopa Finske in Švedske v Nato, če državi ne bosta izročili tako imenovanih »teroristov«.

Črna gora bo dobila novo vlado in metropolita
 / 7. 11. 2020

Črnogorski premier Dritan Abazović in patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirije sta podpisala tajni sporazum, ki Srbski pravoslavni cerkvi omogoča selitev njene kulturne dediščine brez dovoljenja črnogorske vlade. Poleg tega je vlada obvezana, da lastništvo vseh cerkva in samostanov v Črni gori Srbske pravoslavne cerkve prepiše nanjo. Brez dovoljenja Srbske pravoslavne cerkve tudi ne bo možna gradnja pravoslavnih cerkva. Prav tako se bo začel proces denacionalizacije cerkvenih območij in objektov, ki so bili nacionalizirani po drugi svetovni vojni. Sporazumu nasprotuje del čnogorske vladajoče koalicije, ki že napoveduje vložitev nezaupnice proti Abazoviću. To sta koalicijska stranka Socialnih demokratov in Demokratična stranka socialistov dolgoletnega premierja Mila Djukanovića, ki vlado sicer podpira kot zunajkoalicijska partnerica. Po njihovem mnenju je dogovor med patriarhom Porfirijem in Abazovićem neustaven, saj se udinja Srbski pravoslavni cerkvi. Glede na to, da je Abazovićeva manjšinska vlada odvisna od podpore socialistov, je padec vlade verjeten, razen če bi se Abazović povezal s trenutno opozicijskimi strankami, kot je Demokratska fronta, ki kot izvrševalka srbske državne politike v Črni Gori sporazum podpira. Proti podpisu sporazuma je protestiralo tudi nekaj deset državljanov pred vladnim poslopjem Vila Gorica, kjer je bil sporazum podpisan. Podobne sporazume je črnogorska vlada že pred desetletjem sprejela tudi z manjšinskima islamsko in judovsko versko skupnostjo. 

Ljudska republika Kitajska naj bi v morje blizu Tajvana sprožila 11 balističnih raket, ki so del obsežnejših vojaških vaj. Najbližji izstrelki naj bi se tajvanskemu otoku približali tudi do 20 kilometrov. Kitajska se je z vajami odzvala na obisk predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, ki se je na Tajvanu mudila včeraj, danes pa je že v Južni Koreji. Kitajska obisk uradne predstavnice Združenih držav namreč razume kot kršitev njene ozemeljske celovitosti.

Perujski premier Aníbal Torres je zaradi osebnih razlogov odstopil s položaja predsednika vlade. Za odstop se je odločil med tekom petih kazenskih preiskav proti predsedniku države Pedru Castillu, ki mu med drugim očitajo sodelovanje s kriminalnimi združbami in korupcijo. Torres se je Castillovi administraciji pridružil kot pravosodni minister in februarja letos prevzel funkcijo premierja. Castillo bo zdaj moral imenovati že petega premierja od prevzema predsedniške funkcije julija lani. 

Vodenje ljubljanske upravne enote bo začasno prevzela generalna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Nataša Trček. Nadomestila bo Bojana Babića, ki ga je včeraj s položaja razrešila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Ministrica je dejala, da razrešitev ni bila politično motivirana, a da si na tem položaju želi osebo, ki razmišlja zunaj okvirjev, težava pa naj bi bili tudi veliki zaostanki pri izdajanju dovoljenj tujcem za delo in bivanje v Sloveniji. Trček bo Babića na poziciji zamenjala z 31. avgustom.

 OFF sta pripravila vajenka Andrea in Fin.
 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness