Generalna državna tožilka Letitia James se pridružuje okrožnemu tožilcu z Manhattna Cyrusu Vanceu mlajšemu pri preiskavi poslovanja družbe nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, Trump Organization, ki jo sumijo zavajanja posojevalcev in zavarovalnic o vrednosti nepremičnin ter davčne utaje. James je civilnopravni postopek proti organizaciji začela leta 2019, ko je Michael Cohen, Trumpov nekdanji odvetnik, zakonodajalcem razkril, da je sedaj že bivši predsednik ZDA namerno napihoval vrednost svojih nepremičnin. Medtem ko je tožilka James Trump Organization obtožila skrivanja listin o svojem poslovanju, je pisarna Vancea mlajšega sprožila obsežno kriminalistično preiskavo te dokumentacije – zaradi utaje listin bi bivšemu predsedniku ZDA lahko grozila zaporna kazen in ne zgolj globa. Trump se je sicer branil, da je nedolžen in da je preiskava politično motivirana. 

Ameriške oblasti se poleg preiskav bivšega predsednika ukvarjajo tudi z zunanjo politiko. Tako je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Joeja Bidna preklicala sankcije zoper rusko podjetje Northern Stream 2 AG, ki gradi plinsko povezavo Severni tok 2. Ta povezava bi prinašala zemeljski plin iz ruskega Viborga čez Baltsko morje do nemškega pristanišča Greifswald. Za dokončanje plinske povezave si že vrsto let prizadeva nemška vlada pod vodstvom Angele Merkel. Končna usoda skoraj že dokončanega projekta še ni povsem jasna, saj ostaja v veljavi večina ameriških sankcij zoper Rusijo, kar evropska podjetja odvrača od sodelovanja pri projektu – tudi v ZDA se v obeh strankah porajajo prve kritike na račun tovrstne poteze ameriške administracije. Tako se je proti sproščanju sankcij negativno izrekel demokratski senator Bob Menendez, predsedujoči v komiteju senata za zunanje zadeve, pa tudi najpomembnejši republikanski senator v tem komiteju, Jim Risch. 

Po tem, ko je vlada ZDA v torek razkrila poročilo o koruptivnih dejanjih sedemnajstih srednjeameriških uradnikov, med katerimi so odmevala tudi imena salvadorskih politikov, na primer predsednika Nayiba Bukeleja, je ta naznanil ratifikacijo sporazuma o sodelovanju s Kitajsko iz leta 2019. Sporazum vključuje investicijo v višini 400 milijonov jenov oziroma 51 milijonov evrov za izgradnjo naprave za prečiščevanje vode, stadiona, knjižnice in ostale infrastrukture na salvadorski obali. Bukele je med drugim zatrdil, da dejanje vlade ZDA ni namenjeno pomoči pri borbi proti razrastu korupcije, ampak odraža geopolitične interese, ob tem pa se je zahvalil kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki je v Salvador poslal 500.000 odmerkov cepiva Sinovac. 

Evropski parlament je potrdil resolucijo, ki ugotavlja, da so odnosi med Evropsko unijo in Turčijo na nizki točki, zato je od Evropske komisije zahteval, da se turški pridružitveni postopek formalno zaustavi. Za resolucijo je glasovalo 480 evropskih poslancev, proti 64, vzdržanih je bilo 150. Turčija je sicer kandidatka za vstop v EU od leta 1999. Zaradi različnih pogledov na vlogo Turčije je dejanska zaustavitev malo verjetna, saj bi za tovrstno odločitev potrebovali soglasje vseh držav članic.

Črnogorski predsednik Milo Đukanović je zavrnil podpis spremembe Zakona o izvolitvi tožilcev, ki ga je sprejel parlament. Zakon bo po njegovi odločitvi poslan v ponovno parlamentarno obravnavo. Glede na predlagane spremembe bi za izvolitev tožilcev v parlamentu zadostovala navadna večina 41 poslancev namesto zdajšnje dvotretjinske večine 54 poslancev. Druga sprememba se nanaša na mesto vrhovnega državnega tožilca, ki bi ga po spremembi zakona lahko zasedel vsak pravnik – do sedaj je lahko to mesto zasedel zgolj tožilec. Vladna koalicija, ki ima 41 sedežev v parlamentu, je spremembe v zakonu povezovala z bojem proti korupciji, opozicija, v kateri imajo primat Đukanovićevi socialisti, pa se je naslanjala na opozorila iz Evropske unije o politizaciji sodstva. Vladna koalicija napoveduje, da bo predlagala odpoklic Đukanovića s predsedniškega položaja.     

Po lanskoletni razrešitvi generalnega direktorja FURS-a Simona Starčka s strani finančnega ministra Andreja Širclja se na vrh finančne uprave vrača Ivan Simič. Ta je najbolje poznan kot nekdanji direktor slovenske in kasneje srbske davčne uprave ter trenutni predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga je lani ustanovila vlada Janeza Janše. Simič je na FURS-u trenutno zgolj v vlogi vršilca dolžnosti – trdi tudi, da se ne namerava prijaviti na razpis za polni mandat. V okviru svoje kandidature napoveduje poenostavitev poslovanja in razbremenitev zaposlenih na FURS-u ter ugotavljanje nepravilnosti pri izdajanju odločb, kar se kaže na primer z napadi na davčne inšpektorje, ki so po njegovem politično motivirani. Ko je sicer Simič leta 2006 prevzel vodenje FURS-a, se mu je očitalo, da naj bi po pritožbi na višino odmerjenega davka svoje podjetje začasno prestavil na Ciper, s tem se je izognil plačilu davkov. Po poročanju portala Necenzurirano.si naj bi bil tudi reden donator stranki SDS. 

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je vršilec dolžnosti odgovornega urednika časopisa Delo Bojan Budja kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Budja je po ugotovitvah razsodišča brez soglasja avtorice Mojce Zabukovec spremenil prispevek o januarski prisilni izselitvi oseb, nastanjenih v Avtonomni Tovarni Rog. V omenjenem prispevek je Budja dovolil dodajanje zadnjega odstavka, citiramo: “A ker se je na lokaciji Roga dogajalo tudi marsikaj manj kulturnega in umetniškega, o čemer se je prav tako veliko govorilo in pisalo, zlasti pa zaradi dotrajanosti objektov in pravnomočnega gradbenega dovoljenja, je odločitev Mestne občine Ljubljana bolj ali manj pričakovana, predvsem pa docela legitimna.” Slednje je bilo po mnenju razsodišča predstavljeno kot mnenje avtorjev in je spremenilo pomen prispevka, saj opravičuje ravnanje občine in njenega župana Zorana Jankovića ter ga legitimira. Gre sicer za običajno prakso časopisa Delo, da lektorji odgovornega urednika opozorijo o zapisih o določenih osebah, med katerimi je tudi ljubljanski župan.    

ODPOVED: OFF sta pripravila Dominik in vajenec APR Matej.