Gvinejska tranzicijska vlada, ki jo je po državnem udaru septembra lani imenovala vojaška hunta, je razpustila največje opozicijsko gibanje v državi – Nacionalno fronto za obrambo ustave. Politične stranke, sindikati in organizacije civilne družbe, združeni v Nacionalni fronti, so konec julija organizirali demonstracije proti vojaški hunti, da bi opozorili na huntino izogibanje organiziranju volitev. Vojaški predsednik Gvineje Mamady Doumbouya je izvedbo volitev sicer obljubil največ tri leta po državnem udaru. Hunta je julijske proteste, v katerih je bilo ubitih pet ljudi, zatrla. Po napovedi vnovičnih demonstracij sedemnajstega avgusta pa je vlada z dekretom Nacionalno fronto še razpustila. Po stališču vlade naj bi Nacionalna fronta ogrožala državno varnost. 

Svetovna zdravstvena organizacija je obsodila množične poboje opic v Braziliji v strahu pred boleznijo opičjih koz. Potem ko so na jugovzhodu zvezne države São Paulo zabeležili več napadov in zastrupitev opic, je uradna govornica organizacije Margaret Harris zatrdila, da se bolezen dokumentirano prenaša le med ljudmi. Lokalni brazilski mediji so o podobnih incidentih kamenjanja in zastrupljanja opic poročali tudi iz ostalih zveznih držav. Po navedbah brazilskega zdravstvenega ministrstva so v državi zabeležili več kot 1700 okužb z virusom opičjih koz in eno smrt, povezano z virusom. 

V Gvatemali so včeraj – na mednarodni dan domorodnih ljudstev – potekali protesti proti predsedniku Alejandru Giammatteu. Več kot dvajset združenj domorodnega prebivalstva Gvatemale je blokiralo enajst avtocest v znak nasprotovanja institucionalni korupciji, inflaciji in aretaciji do oblasti kritičnega novinarja Joseja Zamore. Protestirali so tudi proti posebnemu tožilcu Rafaelu Curruchicheju, ki je odredil Zamorovo aretacijo. Poleg ključnih delov avtocestnega križa, ki vodijo v Mehiko in Salvador, so študentje in študentke onemogočili promet na zahodu prestolnice države. Konservativni populist Alejandro Giammattei Gvatemali vlada od leta 2020, njegovo predsedovanje pa zaznamuje omejevanje pravic domorodnih ljudstev in pravice do splava. 

Predsednik japonske vlade Fumio Kišida je preoblikoval vladni kabinet, da bi se distanciral od konservativne Cerkve za združevanje. S to naj bi bilo povezanih več zdaj že nekdanjih ministrov in nekdanji japonski premier Šinzo Abe, ustreljen pred dobrim mesecem, kar je povzročilo padec javne podpore Kišidovi administraciji. Kišida je na novinarski konferenci dejal, da je svoji stari ministrski zasedbi in bližnjemu sodelavstvu v upanju na ponovno pridobitev javnega zaupanja naročil, naj pojasnijo svoje povezave s Cerkvijo za združevanje. Po pregledu vezi je odstavil sedem ministrov, ki so priznali svoje vezi s cerkvijo, med njimi tudi gospodarski in obrambni minister. Cerkev za združevanje, ki sicer izvira iz Južne Koreje, je na Japonskem od atentata na Šinza Abeja deležna mnogih obtožb o tesni povezanosti z vladajočo Liberalno demokratsko stranko. Stranka se je v začetku šestdesetih let ideološko napajala s cerkveno trdo protikomunistično držo in družinsko usmerjenim sistemom vrednot, kar sta med drugim podpirala tudi dedek ustreljenega premierja Abeja in nekdanji predsednik vlade Nobusuke Kiši [nobusUke kIši].

Ljudska stranka indijskega predsednika vlade Narendre Modija je v tretji največji zvezni državi Bihar izgubila oblast, potem ko je zvezno koalicijo z ljudsko stranko zapustila regionalna stranka Janata Dal. Predsednik stranke in premier Biharja Nitish Kumar je Modijevo stranko ob izstopu iz koalicije obtožil namernega uničevanja njegove stranke, da bi lahko najbolj dominantna indijska stranka pridobila še večji vpliv v Biharju. Koalicijo pod vodstvom Kumarja bo v Biharju poleg stranke Janata Dal tvorilo več manjšinskih in levičarskih strank, ki imajo v 243-članskem regionalnem parlamentu sedaj 164 sedežev. Politični preobrat v Biharju so mnogi opozicijski voditelji v Indiji označili za začetek krhanja trdne vladavine Modijeve Indijske ljudske stranke pred splošnimi volitvami maja 2024, čeprav ima Modi na zvezni ravni še vedno v rokah trdno večino. 

Nemško finančno ministrstvo je napovedalo dvig davčnih olajšav na prihodke od dela. Gre za davčno reformo, ki bo po stališču finančnega ministrstva prispevala k lajšanju učinkov inflacije na denarnice prebivalstva. Vendar bodo z dvigom davčnih olajšav, podobno kakor lani v Sloveniji, največ pridobili tisti z najvišjimi prihodki. Po predlogu bi vlada s prihodnjim letom za osem evrov zvišala tudi otroški dodatek. Socialdemokratska vlada pod vodstvom Olafa Scholza je ob tem naletela na kritike koalicijske partnerice Stranke Zelenih. Slednji so vladne ukrepe za blažitev draginje označili za regresivne, saj naj bi kvečjemu koristili višjim razredom. 

Novinarka portala Necenzurirano Vesna Vuković je po poročanju portala N1 zapustila svoje novinarsko delovno mesto in naj bi postala tiskovna predstavnica vladajoče stranke Gibanja svoboda. Vuković namigov o svoji pridružitvi Gibanju svoboda ni niti zanikala niti potrdila. Vlada pa zamenjuje vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje. Po poročanju Dnevnika z mesta vršilca dolžnosti direktorja Ukoma odhaja Dragan Barbutovski. Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi njegovemu odstopu botroval notranji spor v Gibanju Svoboda. V vladajoči stranki naj bi namreč pričakovali, da bo svoje delo direktorja Ukoma opravljal tudi kot politik, čemur pa Barbutovski ni bil pripravljen ustreči. 

Po napovedih predsedniških kandidatur etabliranih strankarskih eminenc in obrobnih akterk v političnem prostoru je svojo kandidaturo na prihajajočih volitvah za predsednico republike napovedala še ginekologinja Sabina Senčar. Senčar bo podpise volivk in volivcev zbirala ob pomoči izvenparlamentarne stranke Resni.ca, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah pod vodstvom Zorana Stevanovića prejela skoraj tri odstotke glasov.