Francoski senat je dokončno potrdil protiteroristično zakonsko reformo, s katero so preiskovalci prejeli širše pristojnosti pri preiskovanju osumljenih terorizma in organiziranega kriminala. Po mnenju kritikov so posamezna zakonska določila še vedno sporna, med najbolj problematiziranimi sta recimo možnost enomesečnega hišnega pripora za osebe, ki se vračajo z območij, kjer potekajo teroristični spopadi, in namestitev mikrofonov ter nadzornih kamer v zaporniške celice osumljencev. Dotična reforma je le zadnja izmed večjih zakonskih sprememb, sprejetih v luči lanskih terorističnih napadov v Parizu. Francoska vlada je po 13. novembru, ko so se napadi zgodili, prejšnji teden že tretjič podaljšala izredno stanje, tokrat do konca julija. To je oblastem do nedavnega omogočalo izvajanje policijskih racij brez naloga, še vedno pa lahko osumljence zadržujejo v hišnem priporu brez vnaprejšnje sodne odobritve.

Medtem se nadaljujejo protesti proti reformi dela, ki se jim danes, v osmem dnevu, s stavko pridružujejo še nuklearni delavci v šestnajstih od devetnajstih jedrskih elektrarnah.

Švedska je ratificirala sporazum z Natom, ki slednjemu na povabilo Švedske dovoljuje delovanje na njenem teritoriju v času usposabljanja ali v primeru vojne. Dogovor je bil sicer podpisan že leta 2014, zdaj pa ratificiran z 291 poslanskimi glasovi za in 21 glasovi proti. Proti sta bili Leva stranka in desni Švedski demokrati. Švedska naj bi sicer še naprej nameravala ostati zunaj Nata.

Na Bližnji vzhod. Sirske demokratične sile, ki jih v večini sestavljajo kurdske enote YPG, so z zaslombo letalstva Združenih držav Amerike začele napade na Islamsko državo z namenom osvojiti ozemlje severno od njenega upravnega središča, mesta Raka. S tem se je odprla druga fronta proti Islamski državi, poleg od ponedeljka trajajočih poskusov iraških sil, da bi zavzele Faludžo.

Kitajska bo po poročanju časnika The Guardian v Tihi ocean poslala podmornice, opremljene z jedrskimi izstrelki. Poteza je domnevno odziv na ameriško nameščanje protiraketnega ščita v Južni Koreji, ki ga ZDA upravičujejo z grožnjo s strani Severne Koreje, a bo nedvomno omejil tudi napadalne sposobnosti kitajskih raketnih enot. Kitajska balistične izstrelke za podmornice sicer razvija že trideset let, vendar jih do zdaj ni še nikoli namestila onkraj načrtovanega ameriškega ščita v Tihi ocean. Poročanje o namestitvi podmornic prihaja nekaj dni po ameriški razveljavitvi več desetletij trajajočega embarga na orožje Vietnama. Ta simbolizira ameriško podporo in zbliževanje z Vietnamom v času zaostrenega spora med to jugovzhodno azijsko državo in Kitajsko v Južnokitajskem morju.

Indonezijski predsednik Joko Vidodo je podpisal odlok, po katerem bo za obsodbo spolnega nadlegovanja otrok možna smrtna kazen v primeru hujših fizičnih ali psihičnih posledic za otroka ali kemična kastracija za večkratnega storilca. Tisti na pogojnem izpustu bodo morali nositi elektronske sledilne naprave. V organizaciji Human Rights Watch menijo, da je odlok neustrezen, saj bi za uspešno reševanje problematike spolnih zlorab potrebovali obsežen sistem socialnih storitev.

V Kongu opozicijska skupina Državljanska fronta organizira proteste proti razsodbi ustavnega sodišča, ki predsedniku Josephu Kabili dovoljuje ostati na oblasti v primeru, da volitve ne bi bile izvedene do izteka njegovega drugega mandata. Kongovska ustava predsedniku dovoljuje zgolj dva mandata. Kabilovi podporniki namreč želijo volitve prestaviti za dve do štiri leta, kot trdijo, zaradi finančnih in logističnih težav. Medtem pa se opozicija boji, da gre za državni udar. Vlada je proteste v nekaterih regijah prepovedala, Human Rights Watch pa opozarja, da je vlada poskušala opozicijo zatreti tudi z nasiljem in arbitrarnimi aretacijami.

Iniciativa Ne davimo Beograd, o kateri smo že poročali, je včeraj organizirala nov protest, na katerem so zahtevali odstope odgovornih predstavnikov državnih, mestnih in policijskih oblasti zaradi dogodkov v Savamali, kjer je skupina zamaskiranih neznancev zastraševala in omejevala svobodo gibanja državljanov med nezakonitim rušenjem več stavb, ki so stale na poti uresničitvi projekta Beograd na vodi. Včerajšnjim demonstracijam je dodaten spin dala tudi smrt Slobodana Tanaskovića, varnostnika ene izmed stavb, ki so ga zamaskiranci zvezali in mu odvzeli mobilni telefon ter osebne dokumente. Njegova smrt naj sicer ne bi bila neposredno povezana s stresom, ki ga je doživel te noči. Več o tem Marko, aktivist iniciative:

Izjava

Novice iz Slovenije

Novonastala iniciativa, poimenovana Mi smo ŠDL, je predala svoje zahteve Stojanu Sorčanu, generalnemu direktorju Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje med slavnostno otvoritvijo nekaj objektov javnega zavoda Študentski dom v Ljubljani v študentskem naselju v Rožni dolini. Kakšne zahteve je iniciativa postavila, nama pojasni član, ki želi ostati neimenovan:

Izjava

Več o tem v Offsajdu ob 17-ih.

Včeraj je stečajni upravitelj prevzel posle družbe Agroind, po tem ko je okrajno sodišče v Novi Gorici sprejelo sklep o stečaju, ki so ga predlagali delavci. O slabih razmerah v družbi smo že poročali v Offsajdu pred tednom dni. Ukrajinski lastnik družba Demiston Holding se na stečaj namerava pritožiti. Lastnik je namreč hkrati tudi upnik, saj ima v lasti podjetje Vipavski vinogradi, ki si lasti dolgove podjetja. Z nasprotovanjem stečaju želi zavarovati svoje terjatve, ki v primeru stečaja kljub prednostni naravi verjetno ne bi bile v celoti poplačane. Delavcem družba kljub dvema izplačanima plačama tik pred razglasitvijo stečaja dolguje najmanj 150 tisoč evrov. Delavci teh plač iz stečajne mase sicer ne bodo dobili, a so se za predlog stečaja odločili z namenom ohranitve zdravega jedra podjetja. Vprašanje ostaja, kdo bi bil v primeru dokončnega stečaja novi najemnik Agroinda. Glavna kandidata sta že omenjena družba Vipavski vinogradi in Kmetijska zadruga Vipava, njena nekdanja lastnica, ki je družbo spravila v večmilijonske dolgove.

Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je ugotovil, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam pilotne razsodbe Kurić in drugi proti Sloveniji. Zakon izbrisanim zagotavlja povračilo škode zgolj v višini 50 evrov na mesec izbrisa, pa še to zgolj tistim, ki so si že uredili status ali to poskušali do julija 2010. Ozadje problematike in spornost sistema, ki nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice prepušča odboru ministrov Sveta Evrope in ne sodišču samemu, komentira Matevž Krivic, pravni zastopnik izbrisanih:

Izjava