Armenija je odpovedala izvajanje vojaških vaj Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, krajše CSTO, zavezništva držav nekdanje Sovjetske zveze pod vodstvom Rusije. Rusko obrambno ministrstvo je prvega januarja objavilo, da bodo redne vojaške vaje zavezništva, naslovljene Nezlomljivo bratstvo, izvedene v Armeniji, vendar je armenski premier Nikól Pašinján objavo ministrstva včeraj zanikal. Razlog za to je nepodpora zavezništva Armeniji v konfliktu z Azerbajdžanom. Na koncu leta 2020 je azerbajdžanska vojska na območju Gorskega Karabaha premagala armenske sile, posledično pa je bila Armenija prisiljena sprejeti mirovni dogovor, pri katerem je glavno vlogo posrednika imela Rusija in je pomenil izročitev delov ozemlja Gorskega Karabaha Azerbajdžanu. Rusija je po takratnem sporazumu garant miru med državama, a te vloge posebej od začetka vojne v Ukrajini ne opravlja. Lanskega septembra so azerbajdžanske sile napadle več armenskih naselij v Gorskem Karabahu, kar je bil največji spopad po šesttedenski vojni leta 2020. Na armenski strani so priznali več kot 200 žrtev, na azerbajdžanski pa 80. Za prekinitev ognja so tokrat posredovale Združene države Amerike. Armenija je ob zadnjem azerbajdžanskem napadu tudi zaprosila zavezništvo CSTO za vojaško pomoč, a so to države članice zavrnile, CSTO pa je na območje poslala zgolj mirovno skupino za ugotavljanje dejstev. Na zadnjem zasedanju CSTO novembra lani v Armeniji je posledično Pašinján želel zagotovila o vojaški podpori v vojni in jasno obsodbo Azerbajdžana. Ker tega od članic zavezništva ni dobil, deklaracije o podpori CSTO Armeniji ni podpisal. Več o trenutnem stanju v Gorskem Karabahu v OFFsajdu ob sedemnajstih.  

Nemška policija je začela z odstranjevanjem okoljskih aktivistov iz vasi Lützerath. Zaradi širitve rudnika je energetsko podjetje RWE leta 2018 odkupilo vse stavbe v vasi, a so jih pred tremi dnevi zasedli protestniki. Ti trdijo, da je širitev rudnika v nasprotju z državno okoljsko politiko in pariškim podnebnim sporazumom. Da bi preprečili prihod policije in strojev v vas, so protestniki postavili barikade in izkopali jarke, policisti pa so protestnike po tem začeli odstranjevati s silo. Tako protestniki kot policija pričakujejo, da bo evakuacija vasi, kot je odstranitev aktivistov poimenovala policija, trajala nekaj dni, lahko tudi več tednov.

Tigrajska ljudska osvobodilna fronta je začela s predajo težkega orožja etiopskim oblastem. Razorožitev je del sporazuma, ki so ga Tigrajci z namenom končanja državljanske vojne v začetku novembra podpisali z etiopsko vlado. Sporazum sta strani podpisali v Južni Afriki po mediaciji Afriške unije. Predajo orožja nadzoruje komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh strani. Državljanska vojna poteka od novembra 2020, ko je po regionalnih volitvah v Tigraju, ki jih etiopska vlada ni potrdila, premier Abij Ahmed ukazal vojaško invazijo. Sporazum je določil še ponovno vzpostavitev etiopske oblasti v Tigraju, odprtje dostopa za humanitarno pomoč in vzpostavitev telefonskih ter električnih komunikacij z regijo, ki so bile prekinjene sredi leta 2021. Predajo orožja sta potrdili tako tigrajska kot etiopska stran.

Na Haitiju je potekel mandat zadnjim desetim senatorjem. To pomeni, da država nima več izvoljenih predstavnikov v državnih institucijah, saj od leta 2016 niso potekale volitve. Po letu 2019 se je zaradi izteka mandata dvajsetim senatorjem njihovo število znižalo na deset, kar je v praksi pomenilo, da senat že do sedaj ni mogel opravljati poslov. Volitve je kasneje za nedoločen čas zakasnila premierjeva razrešitev volilne uprave. Predsednik vlade Ariel Henry, ki ga je dva dni pred smrtjo v atentatu imenoval nekdanji predsednik Jovenel Moïse, je sicer prvega januarja napovedal ponovno vzpostavitev vrhovnega sodišča, kar bi bil prvi korak do izvedbe volitev. 

Perujsko državno tožilstvo je začelo preiskavo proti predsednici Dini Boluarte in njenim sodelavcem. Obtoženi so genocida, naklepnih umorov, njihovega prikrivanja in povzročanja resnih poškodb. Obtožbe so posledica nasilnih spopadov med podporniki odstavljenega predsednika Pedra Castilla in policije, v katerih je umrlo vsaj štirideset ljudi, od tega samo v ponedeljek sedemnajst. Humanitarne organizacije so vladajoče obtožile uporabe strelnega orožja in metanja dimnih bomb s helikopterjev. Na jugu države so včeraj oblasti zaradi protestov tudi razglasile policijsko uro. Pedra Castilla so v kongresu odstavili decembra, ko je skušal kongres razpustiti, da bi lahko sprejel ustavne reforme. V kongresu ima večino desnica, ki je Castillu nasprotovala in ga večkrat skušala odstaviti. 

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides in ministrstvo za zdravje sta parafirala dogovor, kar pomeni, da je za danes napovedana stavka zdravnikov preklicana. Jutri bo stavkovni odbor obravnaval sporazum, sledil bo podpis vlade, veljati pa naj bi začel z naslednjim tednom. Po besedah podpredsednika Fidesa Gregorja Zemljariča bo sporazum izpolnil zahteve po določitvi jasne karierne poti zdravnikov, prenos napredovanj specializantov, dosledno upoštevanje standardov in normativov ter zagotovitev dodatnih sredstev oziroma pravnih podlag za nagrajevanje zdravnikov, ki presegajo standarde in normative. Natančnejša vsebina sporazuma še ni znana, javnosti bo predstavljena po vladnem podpisu. Glavna stavkovna zahteva zdravnikov je bil dvig vseh plač zdravnikov in zobozdravnikov za pet plačnih razredov.

Odjemalcem Energetike Maribor se bo ogrevanje podražilo za 87 odstotkov. Po poročanju časopisa Večer se je namreč januarja cena variabilnega dela ogrevanja zvišala z osemdeset na skoraj sto petdeset evrov na megavatno uro. Najpomembnejši razlogi za podražitev so dvigi cen plina, elektrike in emisijskih kuponov. Cena bo veljala do konca februarja. V Energetiki Maribor sicer mirijo odjemalce ter trdijo, da bi lahko bili računi vseeno nižji zaradi milejše zime, hkrati pa jih skrbi potencialno večje število neplačnikov, kar bi lahko ogrozilo likvidnost družbe. 

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika v skladu z ustavo. Sklep namreč sodi med izjeme, o katerih referendum ni dopusten, ker je državni zbor s spremembo zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Pobudo za referendum je podala koalicija Za otroke gre!, zahtevo za oceno ustavnosti sklepa pa sta podala Metka Zevnik in Aleš Primc. Ustavno sodišče je v odločbi še pritrdilo, da je državni zbor v spremembi zakonika dobesedno in dosledno sledil načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča. Vseeno pa si niso bili vsi ustavni sodniki enotni, proti je namreč glasoval zadnji imenovani ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je tudi podal ločeno mnenje.

OFF je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Žan.

Foto: Mohamud Hassan, flickr