21. 10. 2024 – 15.00

Prozahodni OFF

Audio file
Vir: Flickr; All Creative Commons
Audio file
22. 3. 2022 – 17.00
Neuvrščena, a odvisna ukrajinska soseda

Po skoraj vseh preštetih glasovih včerajšnjega referenduma o vpisu približevanja države Evropski uniji kot enega od ciljev države v ustavo, se s 50 odstotki glasov podpore Moldavija približuje vstopu v to zahodnjaško navezo. Za tesen izid volitev je moldavska predsednica Maia Sandu ponoči, ko je še kazalo na referendumsko zavrnitev Evropske unije, okrivila vmešavanje tujih kriminalnih organizacij, medtem ko je Evropska unija za tesen izid, seveda brez dokazov, okrivila Rusijo. Izid referenduma komentira Rasmus Nilsson, profesor na oddelku za slavistiko in vzhodnoevropske študije na King’s Collegu v Londonu. 

Izjava

Sočasno z referendumom so v Moldaviji potekale predsedniške volitve, na katerih je z 42 odstotki glasov zmagala sedanja predsednica Maia Sandu. Ker podpora volivcev ni presegla 50 odstotkov se volitve nadaljujejo v drugem krogu tretjega novembra, ko se bo Sandu za predsedniški stolček pomerila z nekdanjim tožilcem Alksandrom Stoianoglojem, ki ga podpira opozicija in je prejel je 26 odstotkov glasov. Več pojasni Nilsson. 

Izjava

V gruzijski prestolnici Tbilisi se je teden pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v soboto, zbralo več kot deset tisoč podpornikov Evropske unije. Volitve bodo soočile zavezništvo prozahodnih opozicijskih sil in vladajočo stranko Gruzijske sanje, ki ima v 150-članskem parlamentu trenutno 74 stolčkov. Evropski svet je v začetku julija zamrznil pristopni proces Gruzije k Evropski uniji, potem ko je gruzijski parlament aprila sprejel tako imenovani zakon o tujih agentih, ki so ga predlagale Gruzijske sanje. Zakon od nevladnih organizacij, ki več kot 20 odstotkov sredstev prejmejo iz tujine, zahteva, da se registrirajo kot »organizacije v službi tujih sil«.

Na lokalnih volitvah v občinah Kreševo in Kiseljak v Bosni in Hercegovini sta glede na delne izide osvojila županski mesti Boris Marić in Mladen Mišurić Ramljak, in tako ohranila prevlado največje stranke Hrvatov v Bosni in Hercegovini, HDZ, v občinah. Prevlada strank se ni spremenila niti v občinah Fojnica in Konjic, kjer sta slavila župana iz vrst največje bošnjaške stranke SDA. V petih občinah v Bosni in Hercegovini, ki so jih v začetku meseca prizadele poplave s plazovi in v katerih je umrlo 27 ljudi, so preložili lokalne volitve, ki so po vsej državi sicer potekale 6. oktobra. V omenjenih štirih občinah so volitve potekale v nedeljo, v Jablanici, ki je bila v poplavah najbolj prizadeta, pa datum prestavljenih volitev še ni znan. 

Vir: Flickr; All Creative Commons
Audio file
21. 10. 2024 – 17.00
Meloni vsaj za trenutek uspela realizacija italijanske verzije »Ruanda načrta«

Enota za migrantske zadeve na rimskem prizivnem sodišču je zavrnila namestitev dvanajstih migrantov iz Bangladeša in Egipta v italijanske migrantske centre v Albaniji, saj njihove države izvora ni možno opredeliti kot varne. Sodniki so se pri odločitvi sklicali na sodbo Sodišča Evropske unije, ki je letos odločilo, da mora biti država varna v celoti in ne le delno, da je vračanje migrantov vanjo legalno. Že prejšnji petek je bila ladja italijanske mornarice primorana nazaj v Italijo pripeljati štiri migrante, ki so jih želeli zapreti v centre v Albaniji. Dva sta bila namreč mladoletna, dva pa sta imela zdravstvene težave. Spomladi sta bila v albanskem pristanišču Shëngjin in 20 kilometrov oddaljenem kraju Gjadër vzpostavljena migrantska centra, ki ju financira in upravlja Italija. V migrantska centra naša soseda outsourca migrante, ki jih prestreže na italijanskem območju reševanja migrantov. Protokol o okrepitvi sodelovanja na področju migracij, ki je uvedel italijansko outsourcanje migrantov v Albanijo, je albanski parlament ratificiral februarja letos, po tem ko sta ga novembra lani podpisala italijanska premierka Giorgia Meloni in njen albanski kolega Edi Rama. Gradnja obeh migrantskih centrov je stala 800 milijonov evrov, za vzdrževanje centrov pa bo morala Italija v naslednjih petih letih odšteti še predvidoma 670 milijonov evrov. 

Na Kanarskih otokih se je na protestnem shodu, ki je potekal med vikendom, zbralo okoli 30 tisoč ljudi, ki nasprotujejo množičnemu turizmu. Večina prebivalcev Kanarskih otokov je zaposlena v turizmu, a je večji del teh zaposlitev slabo plačanih. Poleg tega je veliko nepremičnin v španskem arhipelagu v lasti lastnikov sekundarnih stanovanj, ki tam ne živijo ves čas, ampak stanovanja oddajajo. Zaradi tega je nakup nepremičnine za domačine postal predrag. Do začetka septembra je Kanarske otoke z dobrima dvema milijonoma prebivalcev obiskalo slabih 10 milijonov turistov, kar je deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Regionalna vlada je sicer že pripravila osnutek zakona, ki obljublja zmanjšanje stanovanjske stiske v arhipelagu. Osnutek zakona predvideva prepoved kratkotrajnega najema novogradenj. 

Audio file
23. 11. 2023 – 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

V noči iz sobote na nedeljo je izraelska okupatorska vojska v mestu Beit Lahia na severu Gaze zbombardirala stanovanjski blok in vsaj štiri hiše ter pri tem ubila najmanj 87 Palestincev. Po poročanju Al Jazeere je bila vsaj polovica žrtev beguncev iz drugih delov Gaze, predvsem Džabalije. Izraelska vojska je v preteklem vikendu v begunskem taborišču v tem mestu ubila najmanj 33 Palestincev. Poleg tega je Izrael v nedeljo v Džabaliji aretiral več kot dvajset moških, ženske in otroke pa pozval, naj odidejo. Izraelska vojska je pred več kot dvema tednoma izdala opozorilo o evakuaciji severne Gaze, ki pa je vsaj 400 tisoč prebivalcev ni zmožnih zapustiti zaradi izraelskih barikad.

Audio file
14. 10. 2022 – 18.00
Pogovor s kandidatom za predsednika Republike Slovenije

Po izstopitvi iz Slovenske demokratske stranke devetega oktobra je Anže Logar zapustil tudi poslansko skupino stranke. Logar sicer ostaja nepovezani poslanec, čeprav ga je predsednik SDS-a Janez Janša pozval, naj poslanski mandat vrne. Po tem, ko je prejšnji ponedeljek iz SDS-a izstopila poslanka Eva Irgl, je izstop iz stranke v soboto sporočil tudi njen poslanski kolega Dejan Kaloh. Kot uradni razlog za izstop iz stranke je Kaloh sicer navedel ravnanje mariborskega lokalnega odbora, ki ga je nekoč vodil. Kaloh, Irgl in Logar skupaj tvorijo trojico takrat še članov stranke SDS, ki februarja niso podpisali izjave, s katero bi se zavezali, da bodo do konca mandata delovali kot člani SDS. 

Mateju Toninu je kongres Nove Slovenije v soboto z 235 glasovi podpore podelil četrti zaporedni dvoletni mandat na čelu stranke. Glasovalo je 274 članov stranke, 39 glasovnic je bilo neveljavnih. Tonin od prve izvolitve na položaj predsednika stranke leta 2018 nepresenetljivo ostaja na poziciji. Tudi tokrat na volitvah namreč ni imel izzivalcev. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.