Prvi OFF letošnjega leta začenjamo z novicami palestinskega pohoda po mednarodnih institucijah. Po tem, ko je varnostni svet Združenih narodov zavrnil palestinsko resolucijo, je predsednik Mahmud Abas izpolnil svojo napoved in oddal prošnjo za pristop Palestine k Mednarodnemu kazenskemu sodišču in nadaljnjim dvajsetim mednarodnim konvencijam. Naloga Mednarodnega kazenskega sodišča je preganjanje posameznikov, obtoženih vojnih zločinov, zato je načrt palestinskega vodstva, da preko tega instituta sproži postopke proti izraelski politični in vojaški eliti. Svoje nasprotovanje včlanitvi Palestine so pričakovano izpostavili v Izraelu in Združenih državah Amerike z besedami, da izraelsko-palestinskega konflikta ni pametno reševati mimo dvostranskih mirovnih pogajanj. Prošnjo za pristop mora sedaj odobriti še generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon, vendar po mnenju pravnih strokovnjakov ovir za palestinsko članstvo ni.

Benjamin Netanjahu ostaja trdno na čelu svoje nacionalistične stranke Likud. V stranki, ki jo sestavlja 95 tisoč članov, je zmagal s sedeminpetdesetodstotno podporo proti svojemu izzivalcu Dannyu Danonu. Prav tako so v stranki glasovali o seznamu kandidatov za prihajajoče predčasne volitve, ki se imajo zgoditi 17. marca. Naj spomnimo, da je bil izraelski parlament pretekli mesec razpuščen, ko je prišlo do hudih trenj znotraj koalicije. Netanjahu, ko je še polno zasedal premiersko mesto, je odstavil ministra za finance Jairja Lapida, sicer vodjo koalicijske stranke Ješ Atid, ter ministrico za pravosodje Cipi Livini iz liberalne stranke Hatnuah. Razlog spora znotraj koalicije je bila Netanjahujeva zapoved sprejetja ukrepov, ki jih je pogojeval z nadaljevanjem obstoječe vlade. Med zahtevanimi ukrepi je bil tudi sporni zakon, ki bi Izreal razglasil za domovino judovskega naroda. Ministra sta Netanjhujev ukaz zavrnila, odločitvi pa je sledila sveta jeza premierja, ki je dokončno vodila v razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev.

Egiptovsko prizivno sodišče je ugodilo pritožbi treh novinarjev Al Džazire in naložilo ponovno sojenje obtožencem. Zaprti novinarji so bili po padcu Mohameda Mursija in nastopu Al Sisijevega režima aretirani v kairskem hotelu in po hitrem postopku obsojeni na sedem do deset let zaporne kazni zaradi domnevnega sodelovanja z Muslimansko bratovščino. V mesecu dni naj bi se sodni postopek ponovno začel, do takrat pa je sodišče odločilo, da mora trojica ostati v priporu.

V Nemčiji je z novim letom začela veljati univerzalna minimalna plača, ta znaša 8,5 evra na uro. Minimalna plača je sicer v Nemčiji novost, njena uvedba pa je bila pogoj, ki ga je socialdemokratska SPD postavila Angeli Merkel za vstop v koalicijo. Okoli 3,7 milijona nemškim delavcem bo takšen ukrep malce olajšal življenje, na drugi strani pa čez vlado, seveda, bentijo delodajalci. Do sedaj je bilo plačilo dela urejeno znotraj posameznih panog. Najbolj se zaradi uvedbe minimalne plače hudijo predstavniki gospodarskih družb, ki delujejo na področju gostinstva in hotelske ponudbe, tem sledijo prodajalci na drobno, ponudniki storitev ter proizvodni sektor. Da ne bi bilo ljudstvu preveč ugodno, uvedba dovoljuje nekaj izjem. Tako naj bi tisti, ki so bili brezposelni več kot leto dni, za prvih šest mesecev dela še vedno prejemali nižjo plačo od zapovedane.

V novo leto z novo valuto vstopa Litva. Evro bo po novem uradni denar Litvancev, država pa je tako postala devetnajsta članica in zadnja v baltski regiji, ki je nacionalno valuto zamenjala z evropsko. Litva je prvič zaprosila za evrsko valuto leta 2007, vendar zaradi visoke inflacije vrednosti domačega litasa ni dobila dovoljenja. Visoka gospodarska rast in strateška pozicija ob meji z Rusijo sta spodbudili evropsko politično vodstvo, da svojo pozornost usmeri k skupini Baltskih držav.

Ob tem pa je vredno omeniti, da njena soseda Latvija z letošnji letom prevzema šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. Vloga predsedujočih držav je bolj kot ne simbolne narave, njene naloge so namreč omejene na organizacijo srečanj Evropskega sveta in promocijo sodelovanja članic z evropskimi institucijami.

Praznični duh pa je očitno zavel tudi v Pjongjangu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un v svoji novoletni poslanici naklonil nekaj pozitivnih besed svoji južni sosedi in sporočil, da želi prispevati k izboljšanju odnosov med Korejama. Državi sta uradno še vedno v vojni od leta 1953, saj do podpisa mirovnega sporazuma nikoli ni prišlo. Čez mejo so Dobre želje naletele na topel sprejem. Iz Seula so tako sporočil, da besede mladega vodje pozdravljajo, ter nakazali, da se morda obeta srečanje obeh držav na najvišjem nivoju.

Z letošnjim letom bo cepljenje dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam brezplačno. Cepljenje je priporočljivo za otroke od dveh mesecev do petih let starosti, otroke, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi in rednimi vnetji srednjega ušesa in tiste, ki so preboleli težjo pnevmokokno okužbo. Cepljenje ne bo  obvezno in ostaja prosta izbira staršev.