Izraelska okupatorska vojska je po vdoru s tanki v begunsko taborišče v mestu Dženin na Zahodnem bregu začela tam postavljati bazo. Vojska medtem z buldožerji nadaljuje rušenje stavb in cest v taborišču. V raciji v begunskem taborišču Fawwar so okupatorski vojaki aretirali šest ljudi. Racije okupatorska vojska izvaja še v Nablusu, v mestu Ni’lin zahodno od Ramale, v mestu Kabatja južno od Dženina in v Tulkarmu in tamkajšnjem begunskem taborišču. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je medtem napovedal, da Palestincem, ki jih je okupatorska vojska iz begunskih taborišč izgnala, ne bodo dovolili vrnitve, in da bo vojska v taboriščih ostala vsaj eno leto. Od začetka operacije uničevanja begunskih taborišč na Zahodnem bregu prejšnji mesec je izraelska vojska razselila okrog 40 tisoč ljudi. V Gazi Svetovna zdravstvena organizacija četrti dan izvaja akcijo cepljenja proti otroški paralizi. Kot so sporočili, so do sedaj cepili okrog 90 odstotkov od nekaj manj kot 600 tisoč otrok, ki jih nameravajo cepiti v cepilni akciji. Unicef in Palestinska vodna uprava sta postavila 13 mobilnih postaj za razsoljevanje vode. Med genocidnim pohodom od oktobra 2023 naprej je izraelska vojska uničila okrog 85 odstotkov vodovodnih in vodočistilnih instalacij v Gazi.

Suspendirani južnokorejski predsednik Yun Seokyeol se je zglasil na enajstem in zadnjem zaslišanju pred ustavnim sodiščem, preden to odloči o njegovi dokončni odstavitvi zaradi poskusa državnega udara. Sodišče bo končno odločitev predvidoma sprejelo v dveh tednih. Proti Yunu je sredi decembra parlament izglasoval nezaupnico zaradi njegove nekajurne razglasitve vojnega stanja v začetku decembra. Predsednikovo dokončno odstavitev mora nato po južnokorejski zakonodaji potrditi ustavno sodišče. Proti Yunu na Osrednjem seulskem okrožnem sodišču poteka še sojenje zaradi obtožb veleizdaje in upora z razglasitvijo vojnega stanja.  

Srbski blok

Današnje pumpanje začenjamo v Zaječaru. Občani so blokirali izvedbo petindvajsete redne seje občinskega sveta Zaječar, saj v sejno sobo ni uspelo vstopiti dovolj svetnikov, da bi bila seja sklepčna. Občani so se pred mestno hišo zbrali ob devetih zjutraj, torej uro pred začetkom seje, na vhodu v občinske prostore pa jih je pričakala policija v polni opremi za razbijanje demonstracij. Policija je z vhoda nasilno odstranila protestnike in del opozicijskih svetnikov, a so protestniki že pred tem začeli metati jajca v stavbo in policiste. Slednji niso znali zagotoviti reda drugače kot s solzivcem, zaradi katerega se je kašljalo tako pred občinsko stavbo kot v njej. Končni rezultat blokade so poleg razdražene sluznice občanov eno polomljeno okno in ena polomljena vrata, občinski svetniki pa bodo petindvajseto sejo poskušali izvesti petega marca.

Nadaljujemo s cvetkami. Tudi v občini Kraljevo v osrednji Srbiji pumpajo na vso moč. Na župana Predraga Terzića so prebivalci vasi Cvetke zmetali toliko svežih jajc, da je moral ponovno bežati v polnem šprintu pod okriljem širokih policijskih in varnostniških pleč. Terzić je v Cvetke sicer prišel na pogovor z občani, ki imajo težave z elektriko in vodo, a so ga pred kulturnim domom dve uri čakali prebivalci, ki težave vidijo širše od vodovodnih in električnih napeljav. Sledilo je zmerjanje in obmetavanje s pridelki, ki je na las spominjalo na prejšnjo sredo, ko so občani Kraljeva oblegali mestno hišo, Terzić pa je že takrat bežal pred salvo svežih jajc.

Medtem ko protestniki pumpajo lokalno oblast, policija odgovarja s petimi aretacijami lokalnih predstavnikov opozicijskih strank v Novem Sadu. Poslanec v pokrajinskem parlamentu Vojvodine Predrag Dragojević iz Narodnega gibanja je osumljen napada na uradno osebo; nekdanji poslanec Demokratske stranke Goran Ješić, opozicijski občinski svetniki Brajan Brković, Vladimir Vrsajkov in Srđan Đurić so osumljeni nedostojnega, predrznega in brezobzirnega obnašanja, s čimer naj bi kršili Zakon o javnem redu in miru. Policija je opozicijske politike aretirala po včerajšnjih protestih zaradi izvolitve novega župana Novega Sada na seji občinskega sveta, kamor opozicijski svetniki niso imeli vstopa.

Policija od jutra nadaljuje z represijo nad civilno družbo. Iz organizacije Građanske inicijative poročajo, da je približno dvajset policistov vdrlo v prostore organizacije z zagotovilom, da imajo nalog državnega tožilstva za preiskavo, a naloga, opozarjajo v organizaciji, niso želeli pokazati. Hkrati o hišni preiskavi poročajo iz organizacije Hiša človekovih pravic in tudi iz Centra za raziskovanje, transparentnost in odgovornost, krajše CRTA. Policija je sicer po nalogu višjega javnega tožilstva v Beogradu včeraj pričela s pregledom porabe donacij sklada USAID pri več nevladnih organizacijah, med katerimi sta tudi organizacija Građanske inicijative in CRTA.

Slovenski blok

Slovenska demokratska stranka je najavila že drugo interpelacijo vlade Roberta Goloba. Povod za vložitev interpelacije je bila Golobova izjava v oddaji 24ur zvečer, v kateri je dejal, da je vlada Janeza Janše leta 2012 s pokojninsko reformo znatno znižala odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za skoraj 20 odstotkov. V SDS so izjavo označili za lažno in od Goloba zahtevali opravičilo, ki ga premier ni podal. To je sicer že druga interpelacija trenutne vlade. Prvo je skupina poslancev SDS vložila marca leta 2023, povod zanjo pa je bila odločitev kulturnega ministrstva, da združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine, kar je SDS razumel kot ukinitev prvoomenjenega. Poslanska skupina SDS je zaradi podobne izjave prav tako predlagala razrešitev poslanke stranke Levica Nataše Sukič z mesta podpredsednice državnega zbora. V največji opozicijski stranki so navedli, da je Sukič v zadnjih dneh »javno večkrat izrekla dokazljive laži« v zvezi z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Janševa vlada sprejela leta 2012. Podobno kot Golob se tudi Sukič ni opravičila, je pa Levica v petek objavila »opravičilo«, v katerem so zapisali, da se SDS opravičujejo, ker so jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj so pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture.

Kmetje iz Rovt so s traktorji protestno blokirali bencinsko črpalko Petrol v Logatcu in s počasno vožnjo ovirali promet. Povod za protest je bila odločitev Petrola, da z mesecem marcem zapre majhno bencinsko črpalko v Rovtah. Kmetje trdijo, da je črpalka ključna prav za kmetije v okoliških vaseh nad Logatcem. S Petrola so sporočili, da dolgoročno obratovanje majhne črpalke v Rovtah ni vzdržno, da pa je krajanom Rovt še vedno na voljo črpalka v 13 kilometrov oddaljenih Žireh ali v 12 kilometrov oddaljenem Logatcu.

Akademskih 15

Sedaj pa še univerzitetni blok novic. Konec prejšnjega tedna so na Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj objavili peticijo, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe telefonov in drugih pametnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pobudniki peticije so svoje predloge oblikovali po zgledu drugih držav, kjer so podobne prakse zakonodajnih omejitev že uveljavljene. Ob prepovedi pa zahtevajo tudi poudarek na izobraževanju o nevarnostih pretirane uporabe digitalnih naprav. Za zdaj so pobudniki nabrali že več kot osem tisoč podpisov, zbirali pa jih bodo še do konca marca. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, krajše MVI, je že isti dan objavilo odziv, v katerem so navedli, da bodo marca odprli javno razpravo o predlogih za rešitve. Ministrstvo je v odzivu med drugim sicer navedlo, da so nekatere šole prepoved telefonov že zapisale v interne pravilnike. Po mnenju MVI pa reševanje tega problema zgolj s prepovedjo uporabe na zakonski ravni ne bo dovolj. Med drugim predlagajo tudi sistematično pridobivanje znanj na področju rabe digitalne tehnologije, zagotavljanje tehničnih zmožnosti za izvajanje zakonskih omejitev in uvedbo vzgojnih ukrepov v primerih kršitev. Več o prepovedi rabe telefonov boste lahko slišali v oddaji Kaj pa univerza v četrtek ob 15. uri.

Univerza v Ljubljani je objavila seznam kandidatov in kandidatk, ki se bodo na volitvah drugega aprila potegovali za naziv novega rektorja ali rektorice za mandat od leta 2025 do 2029. Kandidati so zdajšnji rektor in redni profesor na Veterinarski fakulteti Gregor Majdič, dekanja med letoma 2017 in 2023 in trenutna profesorica na Fakulteti za farmacijo Irena Mlinarič-Raščan, in dekanja med letoma 2013 in 2023, sicer pa redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Metka Tekavčič. Tekavčič je bila med letoma 2013 in 2015  vpletena v afero z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost. Specializirano državno tožilstvo jo je namreč obtožilo zlorabe uradnega položaja, novembra lani pa jo je obtožb oprostilo. Tekavčič je za portal MMC med drugim povedala, da je bila v študentskih letih vodja študentske organizacije in meni, da bi bilo treba spodbujati sodelovanje ljubljanske študentske organizacije z univerzo.

To nedeljo smo v uredništvo prejeli pismo Iniciative študentov za Ad futura, ki naslavlja skrbi zaradi zamujanja razpisa za štipendije Ad futura za študij v tujini. Že dan po objavi pisma študentov je Ministrstvo za visoko šolstvo sporočilo, da bo razpis predvidoma objavljen desetega marca, z rokom prijave trideseti april. Razpis je bil vsako leto praviloma objavljen konec decembra ali začetek januarja, zanj pa je bilo zadolženo Ministrstvo za delo. Letos je prišlo do zamud pri objavi zaradi prenosa pristojnosti za razpis na Ministrstvo za visoko šolstvo, kar je bilo sicer potrjeno že leta 2023 v noveli zakona o štipendiranju, vendar sporazum še ni podpisan. Ministrstvo pa sicer pravi, da je prenos v teku in da so tik pred podpisom. Študenti so v pismu med drugim omenili, da so obvestilo o prenosu pristojnosti prejeli šele tridesetega januarja letos, ko je štipendijski sklad objavil obvestilo o prenosu. Izrazili so tudi skrbi, da s prenosom pristojnosti ne bo prišlo tudi do prenosa sredstev za štipendijo med ministrstvoma. Visokošolsko ministrstvo je za STA pojasnilo, da je pravilnik o dodeljevanju štipendij Ad futura, ki ureja financiranje, že v medresorskem usklajevanju pred objavo, da pa bodo za štipendije namenjena enaka sredstva kot do sedaj, in sicer tri milijone.

OFF je pripravil Matej, srbski blok novic je prispeval Virant. Univerzitetne novičke je pisala vajenka Klea, mentorirala je Maša.