Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je skupaj s svojimi privrženci preklical blokado cest, napovedano za zadnji septembrski dan. Morales je protestniško akcijo, s katero so želeli trenutnega predsednika Luisa Arceja prisiliti k obsežni zamenjavi ministrske ekipe, po lastnih besedah odpovedal zato, ker bi ta povzročila enodnevni zastoj gospodarstva, česar si državljani zaradi revščine ne morejo privoščiti. Preklic blokade cestne infrastrukture je sovpadel z odstopom pravosodnega ministra Ivána Lime, vendar Morales zanika kakršenkoli dogovor z vlado. Nekdanji predsednik je sicer v torek ob prihodu protestnega pohoda svojih podpornikov v prestolnico La Paz Arceju postavil ultimat, naj zamenja vse »mamilaške, korumpirane, rasistične in fašistične« ministre, med katere je prištel tudi Limo. V sredo je z Moralesom povezana Campesinska konfederacija Túpac Katari, znana kot Ponchos Rojos, prekinila blokade cest v prestolnico La Paz. Blokade je izvajala sočasno s protestniškim pohodom Moralesovih podpornikov na prestolnico, vlada pa ocenjuje, da so povzročile za skoraj 400 tisoč evrov gospodarske škode. Morales obljublja, da bodo nadaljnje protestniške akcije načrtovali dvanajstega oktobra na skupščini v Cochacambi, kjer ima svoj kongres evistično krilo stranke Gibanje za socializem.

Perujska vlada je med stavko voznikov avtobusov razglasila dvomesečne izredne razmere v prestolnici Lima in sosednji provinci Callao. S tem ukrepom so oblasti na ulice prestolnice poslale vojsko, da bi ta policiji pomagala pri zatiranju izsiljevanja, ki ga izvajajo kriminalne tolpe. Vozniki avtobusov so stavko začeli, potem ko so izsiljevalci med izterjevanjem v nedeljo ubili enega voznika, ki je bil četrta žrtev med vozniki ta mesec. Vodja sindikata prevoznikov Hector Vargas je kot razlog za stavko navedel pomanjkanje varnosti in neodzivnost vlade. Minister za obrambo Walter Astudillo je ob razglasitvi izrednih razmer sporočil, da bo vlada predlagala zakon, ki bi naročene umore, ugrabitve, izsiljevanja in nezakonito posedovanje orožja opredelil za urbani terorizem, s čimer bi zaostrili kazni za naštete zločine.

Shigeru Ishiba je zmagal na znotrajstrankarskih volitvah za voditelja konzervativne Liberalne demokratske stranke, ki ima večino v japonskem parlamentu. S prevzemom strankarskega krmila bo nekdanji obrambni minister Ishiba prevzel tudi premierski položaj. Avgusta je namreč dosedanji predsednik vlade Fumio Kishida po obtožbah, da so si člani stranke prisvajali denar od vstopnic za strankarska zborovanja, napovedal, da se ne bo več potegoval za funkcijo predsednika Liberalne demokratske stranke in odstopil s premierskega položaja. Ishibo, ki je vodenje stranke prevzel po štirih neuspelih kandidaturah, bo parlament kot premierja uradno potrdil prvega oktobra.

Izraelska vojska z nezmanjšano močjo nadaljuje z bombnimi napadi na sosednji Libanon, v katerih je od ponedeljka skupno ubila več kot 700 ljudi. Ponoči je izraelska vojska bombardirala območje libanonsko-sirske meje, pri čemer je ubila pet sirskih vojakov. Iz Libanona v Sirijo je po podatkih agencije Združenih narodov za palestinske begunce, krajše UNRWA, v zadnjih treh dneh s svojih domov zbežalo 30 tisoč ljudi, večinoma Sircev. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je na izraelske napade odgovorilo z izstrelitvijo raket proti tretjemu največjemu izraelskemu mestu Hajfa, ki jih je izraelska zračna obramba prestregla. Na Zahodnem bregu je medtem izraelska vojska izvedla racijo v begunskem taborišču Balata vzhodno od mesta Nablus. V mestu Kalkilija so izraelski vojaki vdrli v skladišče hrane in uničili tam shranjene zaloge. V Gazi je okupatorska vojska bombardirala šolo v begunskem taborišču Džabalija na severu enklave in pri tem ubila vsaj petnajst Palestincev, v mestu Han Junis na jugu enklave pa so Palestinci organizirali množičen pogreb 88 ljudi. Medtem se v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov nadaljuje obravnava predloga o 21-dnevnem premirju med Libanonom in Izraelom, ki so ga osnovale Združene države Amerike in Francija skupaj z ostalimi zahodnimi podpornicami izraelskega genocida v Gazi, vendar je izraelska vlada že napovedala, da predloga premirja ne bo podprla.

Slovenski blok novic:

Izjava

Tako so se na ponovno interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh pred včerajšnjo sejo državnega zbora odzvali finančni minister Klemen Boštjančič, gospodarski minister Matjaž Han in vodja poslanske skupine stranke Levica Matej Tašner Vatovec. A glasovanja o interpelaciji poslanci niso dočakali. Ministrica Stojmenova Duh je po več mesecev trajajoči sagi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov premierju Robertu Golobu včeraj posredovala odstopno izjavo, ki jo je ta nemudoma sprejel. Danes se je z odstopom Stojmenove Duh seznanil še državni zbor, ki je tako z dnevnega reda umaknil napovedano razpravo o interpelaciji, ki jo je v parlament že drugič vložila opozicijska Slovenska demokratska stranka. Stojmenova Duh je odstopno izjavo podpisala po očitkih o nepravilnostih pri nakupu računalnikov, ki so stali šest in pol milijonov evrov, ter o netransparentnosti vodenja resorja. Po seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z odstopom ministrice, je odhod še ene Svobodine članice vlade komentirala Nataša Avšič Bogovič iz Gibanja Svoboda.

Izjava

Njeno usodo pa je zapečatila afera modre luči, ki je izbruhnila, potem ko je ministričino službeno vozilo prekoračilo omejitev hitrosti na avstrijski avtocesti, ob tem pa, kar je v nasprotju s pravilnikom, imelo vklopljene modre luči. Golob ima sedaj deset dni časa, da predlaga novega kandidata za ministra oziroma, da poslancem sporoči, da bo začasno ministrsko funkcijo opravljal sam. Z odstopom Stojmenove Duh bo Golobova vlada doživela že deveto menjavo ministra v dveh letih.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je zavrnila sume o nepravilnostih v povezavi z vabilom predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič na paraolimpijske igre v Parizu. KPK je prijavo o spornem ravnanju prejela julija, ko se je Klakočar Zupančič javno izrekla, da želi pridobiti vabilo za avgustovsko tekmovanje in da je za to sama kontaktirala Olimpijski komite Slovenije. KPK v preiskavi ni ugotovila nedovoljenih prtiskov na olimpijski komite. Kot je v pojasnilu dodala komisija, se je Klakočar Zupančič na olimpijski komite obrnila z namenom preverbe veljavnosti vabila, ki ga je neformalno prejela od predsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenskega paraolimpijskega komiteja, Franja Bobinca in Damijana Lazarja, na prireditvi Parašportnik leta. V zvezi za šport invalidov so, kot je zapisano v poročilu KPK, pojasnili, da imajo pri izdaji vabil paraolimpijski komiteji držav udeleženk deloma proste roke. Upoštevati morajo pravila, ki jih postavi država prirediteljica skupaj z Mednarodnim paraolimpijskim komitejem.  

Mariborski mestni svet je podprl zvišanje mesečne cene obiskovanja javnih vrtcev za nekaj več kot pet odstotkov za otroke v prvem starostnem obdobju in za skoraj šest odstotkov za otroke v drugem starostnem obdobju. Glede na dohodkovni razred staršev to pomeni zvišanje za od dva do dvajset evrov na mesec. Mestni svetniki so po torkovem predlogu župana Saše Arsenoviča o povišanju cen vrtcev glasovali tretjič, današnje izglasovanje pa upravičujejo kot uskladitev cen z dejanskimi stroški. Subvencije, ki jih župan sicer želi postopno ukiniti, zaenkrat ostajajo enake in predstavljajo od enaindvajset do triintrideset odstotkov celotne cene vrtca, do njih je upravičenih okrog 3000 staršev. V veljavi ostajajo tudi vse oprostitve plačil vrtca.

OFF je pripravila vajenka Brina, pomagal je Matej.