Svet Evropske unije, ki združuje voditeljice držav sedemindvajseterice, in Evropski parlament sta dosegla dogovor o povečanju proizvodnje streliva. Predlog predvideva namenitev 500 milijonov evrov za sofinanciranje projektov v državah članicah, ki bi bili namenjeni povečanju proizvodnih zmogljivosti streliva. S tem želijo doseči odpravo trenutnega pomanjkanja streliva, raket in njihovih sestavnih delov v elitnem klubu stare celine. Poleg tega pa predlog namenja milijardo evrov za skupna naročila streliva za Ukrajino in še milijardo za dobavo iz lastnih zalog. Dogovor še čaka na uradno potrditev sveta in parlamenta.

Avstrijska in švicarska obrambna ministrica sta z nemškim obrambnim ministrom podpisali memorandum o sodelovanju Avstrije in Švice v evropskem sistemu zračne obrambe, ki ga je lani predlagal in vzpostavil nemški kancler Olaf Scholz. Sistem je bil vzpostavljen za krepitev evropske zračne zaščite po ruski invaziji na Ukrajino. Tako Švica kot Avstrija sicer poudarjata, da to nikakor ne vpliva na njuno nevtralno držo. S to odločitvijo bosta postali osemnajsta in devetnajsta evropska država, ki bosta sodelovali v obrambnem sistemu. 

Administrativno sodišče v Normandiji je odločilo, da mora lokalna oblast zagotoviti ureditev migrantskega taborišča ob Rokavskem prelivu v mestu Ouistreham. Območje migranti sicer že naseljujejo, a nimajo dostopa do pitne vode in pralnic. Zahtevo je na sodišče vložilo pet nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za pravice migrantov. V njej so trdili, da je taborišče na tem mestu vzpostavljeno že več let in ne gre za potujoči tabor, čemur je sodišče pritrdilo. Lokalna oblast je zatrjevala, da ureditev območja ni nujna, saj naj bi ga naseljevalo med 10 in 15 oseb in še to le začasno. Prav tako so zatrdili, da že imajo urejenih devet stranišč, javne prhe in dva vira pitne vode. Sodišče je odločilo, da to ne drži, in zapisalo, da je trenutna ureditev nezadostna in predstavlja grožnjo zdravju. Večina migrantk, ki šotorijo v Ouistrehamu, prihaja iz Sudana.

Na ulicah kenijske prestolnice Nairobi se nadaljujejo protivladni protesti, h katerim je pozvala opozicija. Protestnice nasprotujejo novemu finančnemu zakonu, ki podvaja davek na gorivo ter uvaja stanovanjsko dajatev za delavke. Povišanja davkov je vlada uvedla kljub temu, da je prejšnji teden to zavrnilo vrhovno sodišče. Kenijski predsednik William Ruto trdi, da so uvedeni davki nujni za odplačevanje dolga in financiranje iniciativ za ustvarjanje novih delovnih mest. Policija je proti protestnicam uporabila solzivec, več kot 20 pa jih je bilo aretiranih.

Hrvaška vlada je odpravila obveznost nacionalni elektroenergetski družbi HEP, da od naftne družbe INA odkupuje domači plin. Kot razlog za odpravo so navedli stabilizacijo razmer na trgu od uveljavitve uredbe lanskega septembra. Ta je določala, da mora INA ves plin, ki ga proizvede na Hrvaškem, družbi HEP prodati po ceni 41 evrov za megavatno uro, kar je petkrat nižje od tržne cene. S tem naj bi zagotovili varno oskrbo s plinom tako ustanovam kot hrvaškim prebivalkam. Pred uredbo je brez plina ostalo okoli 120 tisoč ljudi. Prihodnji teden se bo na to temo sestal parlamentarni odbor za gospodarstvo, ki bo razpravljal, zakaj je HEP kupljen plin naprej prodajal po en cent za megavatno uro. 63 odstotkov tega plina naj bi kupilo hrvaško podjetje za uvoz plina Prvo plinarsko društvo, ki pa to zanika.

Makedonsko kazensko sodišče je nekdanjega generalnega sekretarja vlade Dragija Raškovskega obsodilo na osem let zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivega zlorabe položaja in pranja denarja. Raškovski je kupoval precenjeno programsko opremo, ki je država ni potrebovala in je kasneje niti ni uporabljala. Programska oprema za biometrično identifikacijo, branje registrskih tablic in določanje povprečne hitrosti vozil je skupno stala 6,4 milijona evrov. Poleg Raškovskega je bilo na zaporno kazen od treh do osmih let obsojenih še šest drugih, ki so sodelovali v goljufiji. 

Poslanke državnega zbora so na včerajšnji izredni seji z 51 glasovi za in 29 proti potrdile preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sprejeta novela ukinja plačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in hkrati uvaja prehod na obvezno plačilo prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno z letom 2024. Novelo so podprle poslanke koalicije in podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec, nasprotovala pa ji je opozicija. Državni zbor amandmaja Nove Slovenije, ki bi začetek izvajanja novele premaknil na 1. september, ni sprejel. Na isti seji so poslanke po skrajšanem postopku in brez glasu proti potrdile tudi spremembe financiranja političnih strank. SDS se je glasovanja vzdržal, saj ni bil sprejet amandma, ki bi omogočal, da politične stranke financirajo podjetja in samostojni podjetniki. 

Kobariški občinski svet je potrdil osnutek odloka o plovbi na Soči, ki viša pristojbine za plovbo ter predvideva datumsko in časovno omejitev plovbe. Predvsem slednje je zmotilo tudi ljubiteljice raftanja, saj naj bi se po soških brzicah lahko spuščale le od sredine marca do konca oktobra ter med 10. in 18. uro. Osnutek predloga občini dodaja pooblastilo za začasno prepoved plovbe ob prenizkem toku ter uvaja višje globe za kršiteljice. Tolminski občinski svetnik in nekdanji predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Adis Hrovat je bil nad sprejetjem osnutka presenečen.

Izjava

Hrovat poudarja tudi, da odlok ni v skladu z zakonom o plovbi po celinskih vodah.

Izjava

Dokončno naj bi kobariški občinski svet o predlogu odločal septembra.

Foto: pfxuel.com, creative commons