Generalna skupščina Združenih narodov je na glasovanju zavrnila predlog Združenih držav Amerike, s katerim bi obsodili Hamas kot teroristično skupino. Predlog je podprlo 87 držav, med njimi tudi Slovenija, proti je glasovalo 57 držav, med njimi vse arabske države, vzdržanih pa je bilo 33 držav. Kljub temu, da je predlog dobil večino glasov, ni bil sprejet, saj je pred glasovanjem Kuvajt predlagal, da naj bo za veljavnost predloga o obsodbi Hamasa potrebna dvotretjinska večina. Na ločenem glasovanju je bil predlog Kuvajta sprejet s 74 glasovi proti 72. Slovenija je glasovala proti. Sprejet je bil tudi predlog Irske, ki obsoja nelegalna izraelska naselja na palestinskem ozemlju in podpira rešitev konflikta med Izraelom in Palestino v obliki dveh držav. Predlog je podprlo 156 držav, proti so glasovale le Združene države, Izrael, Avstralija, Liberija in Maršalovi otoki. Kljub temu, da glasovanja pomenijo poraz izraelske in ameriške diplomacije, pa je bila obsodba Hamasa podprta z največ glasovi v zgodovini Združenih narodov.

Razdor med silami na svetovni ravni se zaostruje tudi z aretacijo v podjetju Huawei. V Združenih državah Amerike bo namreč danes zaslišana Meng Vanžou, finančna direktorica tega telekomunikacijskega velikana. Na zahtevo ZDA so jo prvega decembra v Vancouvru aretirali kanadski organi pregona. Hči ustanovitelja podjetja Huawei je osumljena kršitev sankcij proti Iranu. Medtem ko Huawei zanika vse obtožbe, je aretacija že povzročila zaostritev že tako slabih odnosov med Kitajsko in ZDA in prerasla v novo epizodo v trgovinski vojni teh dveh velesil. Gre za ponovni ameriški udarec najkonkurenčnejšemu kitajskemu tehnološkemu podjetju, potem ko so ZDA letos že prepovedale vladne nakupe Huaweijeve opreme.

Razdor pa vlada tudi v posebnem komiteju Evropskega parlamenta za avtorizacijo pesticidov, vzpostavljenem na začetku leta, ki je sprejel zaključno poročilo o uporabi pesticidov v kmetijstvu. V manj kot eni uri je bilo z glasovanjem potrjenih več kot tisoč amandmajev. Poročilo izkazuje močno politično neenotnost komiteja, katerega priporočila so si večkrat v navzkrižju. Komite je namreč razklan na tabor poslancev, ki se zavzemajo za večji nadzor in omejevanje rabe človeku in okolju nevarnih pesticidov ter torej večje spremembe obstoječe evropske zakonodaje in politike na tem področju, in na tabor, ki meni, da so pesticidi nujni za konkurenčnost evropske agrikulturne industrije. Poročilo je tako mogoče interpretirati kot poziv k zaostritvi pogojev za avtorizacijo rabe pesticidov ali kot zatrjevanje, da je obstoječa evropska politika na tem področju najvarnejša na svetu. Ne preseneča torej, da sta s poročilom zadovoljni obe strani, tako proizvajalci pesticidov kakor civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo omejitev.

V noči s četrtka na petek so v Atenah in Solunu potekali protesti ob obletnici smrti petnajstletnega Aleksandrosa Grigoropoulosa, ki ga je leta 2008 umoril policist. Umor je  pred desetimi leti sprožil ene največjih in najdlje trajajočih protestov v Grčiji, od tedaj pa se vsako leto ob obletnici smrti tradicionalno, po mirnih protestih v spomin na umorjenega in proti policijskemu nasilju, v atenski četrti Eksarhija z anarhisti spopadejo tisoči policistov. Situacija se je umirila šele v jutranjih urah.

Selimo se severno od Grčije. Albanijo ta teden pretresajo največji protesti v zadnjih letih. V vseh večjih mestih je na ulice odšlo na tisoče študentov, ki protestirajo proti dvigu šolnin in spreminjanju univerz v podjetja. Študenti, organizirani v “Gibanju za univerzo”, zahtevajo preklic dviga šolnin, ki ga je vlada sprejela maja, in prepolovitev višine šolnin, ki so v zadnjem desetletju v Albaniji zrasle za približno 1000 odstotkov. Premier Edi Rama je po začetnem žaljenju protestirajočih študentov v sredo zagotovil, da je univerzam predlagal, naj ponovno razmislijo o predlaganem dvigu šolnin.

Zdravniki brez meja in humanitarna organizacija SOS-Mediterranée sporočata, da bo ladja Aquarius, ki je od februarja 2016 v Sredozemlju rešila več kakor 30 tisoč življenj beguncev iz Afrike, zaradi političnih, pravnih in administrativnih napadov več evropskih držav prenehala z delovanjem. Že julija letos je Matteo Salvini, desničarski italijanski notranji minister, ladji preprečil, da bi v Italiji izkrcala rešene begunce. Prejšnji mesec je Italija zahtevala še pridržanje ladje na podlagi obtožb o nelegalnem odlaganju nevarnih odpadkov, zaradi česar je ladja prisiljena v neoperativnost. Onemogočanje humanitarnega delovanja bo nedvomno povzročilo porast smrti v Sredozemskem morju, v katerem je letos utonilo že več kakor 2000 beguncev.

Mariborsko tožilstvo je na tamkajšnje okrožno sodišče podalo obtožnico zoper Andreja Šiška, v kateri mu očita pozivanja k nasilni spremembi državne ureditve. Predlagano je tudi podaljšanje pripora, v katerem se Šiško sicer nahaja že od 12. septembra in iz katerega je kandidiral na mariborskih županskih volitvah. Obtožnica je bila podana tudi zoper Andreja Lesjaka, nekdanjega člana SDS. Očita mu pomoč Šišku pri ščuvanju k spremembi državne ureditve. Šiškov odvetnik Viktor Osim je že napovedal pritožbo proti obtožnici, predlaga pa tudi zaslišanja Boruta Pahorja, Mira Cerarja in Marjana Šarca - zanima ga, ali so se zaradi Šiškovega delovanja počutili ogrožene - pa tudi Janeza Janše, ki naj bi že leta 2015 predlagal ustanovitev slovenske nacionalne garde.

Volilna komisija v Kopru je zavrnila pritožbi obeh županskih kandidatov drugega kroga, tako Borisa Popoviča kakor Aleša Bržana. Slednji tako ostaja novoizvoljeni župan Kopra. Možnosti ponovnih pritožb je komentiral dr. Miloš Šenčur, predsednik občinske volilne komisije.

*Izjava.

Več o povolilnih zapletih na Slovenskem v Kultivatorju ob 17.00.